Slovenci tudi na klasikah korakajo proti stopničkam

Svetovno prvenstvo je bilo letos na sporedu takoj po koncu Toura, zato so bili pričakovano v ospredju kolesarji, ki so krojili razplet na rumeni pentlji. Težka trasa v Imoli je ponudila razburljivo dirko, v boju za kolajne pa kolesarje, ki smo jih tam pričakovali že pred štartom. Tokrat tudi Slovence!

O dogajanju v Imoli in pestrem programu dirk, ki nas čakajo v prihodnjem tednu dni, govorijo tokratne štiri stvari v rubriki Hudičev jezik.

Po dveh srebrih je ostal grenak priokus

Wout van Aert je postal šele tretji kolesar v zgodovini svetovnih prvenstev, ki je na istem prvenstvu osvojil odličje tako v vožnji na čas kot tudi na cestni dirki. Prej je to uspelo le Abrahamu Olanu in Miguelu Indurainu, obema na prvenstvu leta 1995 v Duitami v Kolumbiji.

Dve srebrni kolajni nista potešili apetitov van Aerta, v kronometru je bil Filippo Ganna razred zase in je povsem zasluženo slavil naslov prvaka. Na cestni dirki je Julian Alaphilippe izbral idealni trenutek za napad, v ozadju so se vsi bali van Aerta in niso bili povsem složni, Francoz pa je ponujeno izkoristil za prav tako zasluženi naslov prvaka, čeprav je van Aert izgledal močnejši.

Prekletstva prvega favorita se tudi Alaphilippe dobro zaveda, v zadnjih letih se je podobno dogajalo tudi Petru Saganu na klasikah, ko so bili tudi tekmeci pripravljeni izgubiti dirko le zato, da je ne bi na koncu dobil van Aert. Glede na mladost in izjemno paleto sposobnosti, ki jih na cesti kaže van Aert, bo imel priložnosti za naslov svetovnega prvaka v karieri še kar nekaj, so pa Belgijci razumljivo malo nejevoljni. Tarča njihovih kritik je (spet) postal Primož Roglič.

Brez kolajne, a odlična dirka Slovencev

V Imolo je ekipa Andreja Hauptmana prišla v vlogi favoritov za zlato odličje in Hauptman je na spremljevalni avtomobil nalepil številko 1. Kot številke ena v pelotonu so letos slovenski kolesarji tudi dirkali, zato smo lahko s prikazanim zelo zadovoljni, čeprav se je moral Roglič na koncu sprijazniti s šestim mestom.

Od začetka dirke so bili slovenski dresi na čelu glavnine, Pogačar in Roglič sta imela ob sebi vedno vsaj nekoga, ki jima je ščitil hrbet, Jan Polanc in Luka Mezgec sta komunicirala s Hauptmanom in delila napotke, vsak v reprezentanci je opravil svoje delo. Mezgec je brez besed žrtvoval svoje možnosti, ko je z narekovanjem tempa pripravil izhodišče za napad Tadeja Pogačarja 40 kilometrov pred ciljem, »Pogi« pa svoje možnosti za ekipnega kapetana, kar je tokrat bil Roglič.

Zasavec je bil v idealnem položaju, naredil je vse, kar je lahko, v izjavi po dirki pa je jasno povedal, da napadu Alaphilippa enostavno ni mogel slediti. Noge je imel Roglič tokrat dovolj dobre za (zelo dobro!) šesto mesto, še bolj pa nas lahko veseli res dobra ekipna predstava slovenske izbrane vrste. Čeprav ne sodijo med favorite za enodnevne klasike, so vsako leto korak bližje zmagovalnemu odru. Tudi za Slovence bo, o tem smo lahko prepričani, spet napočil čas za kolajno.

Nizozemke nadaljujejo s prevlado

Zanimiva je bila tudi sobotna ženska dirka v Imoli, kjer so glavno nagrado domov pričakovano odnesle Nizozemke. Tokrat je dolg samostojni pobeg uspel Anni van der Breggen, sicer prvi favoritinji za zlato medaljo pred dirko, ki je napadla na približno istem mestu kot Pogačar dan kasneje in se sama pripeljala na avtodrom Enza in Dina Ferrarija.

V ozadju jo je neuspešno lovila Elisa Longo Borghini, ki se je morala zadovoljiti z bronastim odličjem, v ciljnem šprintu jo je prehitela še branilka naslova Annemiek van Vleuten. Srebrna kolajna izkušene Nizozemke se sveti kot zlata, saj so ji le 9 dni pred sobotno dirko operirali zlomljeno zapestje, ki ga je utrpela ob padcu na Giru Rosi.

Dobro so dirkale tudi Slovenke. Eugenia Bujak je bila zelo dejavna, nekajkrat je napadla in se preselila k prvi skupini na cesti, na koncu pa sta z Uršo Pintar končali v prvi večji skupini, Bujakova na 14. mestu, Pintarjeva pa še tri mesta nižje. Do cilja sta prišli še Špela Kern (38.) in Urška Žigart na 103. mestu, selektor Gorazd Penko pa je bil lahko zadovoljen z dobro ekipno predstavo in novim najboljšim rezultatom za slovensko žensko reprezentanco.

Pred nami je pester kolesarski mesec

V naslednjih 48 dneh boste lahko vsak dan spremljali vsaj eno dirko svetovne serije, na »super nedeljo« denimo bodo hkrati na sporedu etapa Gira, etapa Vuelte in Pariz - Roubaix. Čaka nas torej več kot mesec in pol dirkanja do konca sezone, v katerem bomo spremljali »spomladanske« klasike in boje na tritedenskih dirkah.

Sreda, 30. 9.: Fleche Wallone

Nedelja, 4. 10.: Liege Bastogne Liege

Sreda, 7. 10.: Brabantska puščica

Sobota, 10. 10.: Amstel Gold

Nedelja, 11. 10.: Gent Wevelgem

Nedelja, 11. 10.: Paris - Tours

Sreda, 14. 10.: Scheldeprijs

Nedelja, 18. 10.: Ronde van Vlaanderen

Sreda, 21. 10.: De Panne

Nedelja, 25. 10.: Pariz - Roubaix

29. 9. - 3. 10.: BinckBanck Tour

3. 10. - 25. 10.: Dirka po Italiji

20. 10. - 8. 11.: Dirka po Španiji

Že jutri nas torej čaka dvojni spored, danes je na sporedu prva etapa BinckBanck Toura, ki bo letos minil brez slovenskih kolesarjev, jutri na Valonski puščici pa naj bi bil Matej Mohorič eden tistih pri Bahrain McLarnu, ki bo z agresivnim dirkanjem poskrbel za težko dirko, ob primernem razpletu pa bo lahko dirkal tudi na svoj rezultat.

Čaka nas torej izjemno pestrih 50 dni, o vsem tem boste lahko brali tudi v rubriki Hudičev jezik, ki se na spletno stran bicikel.com spet vrača prihodnji torek.

HUDIČEV JEZIK

22.09.2020

Mali princ je postal kralj rumene pentlje

0