Spektakel v Flandriji: Rekord, obuditev dvoboja velikih tekmecev in sprint Philipsena

In Flanders Fields-From Middelkereke do Wevelgem. Takšno je uradno ime 88. izvedbe dirke, ki smo jo do zdaj poznali predvsem po imenu Gent-Wevelgem. Ne glede na ime pa je dirka ohranila traso, ki se je predtem z leti spreminjala, predvsem pa podaljševala. Letos so morali kolesarji med Middelkerkom in Wevelgemom premagati 241 kilometrov.

Vedno gre na tej preizkušji za boj tistih, ki so pripravljeni napasti daleč pred ciljem in med sprinterji, ki jih do cilja poskušajo ujeti. Nič drugače ni bilo tokrat. Prvih 130 kilometrov je bolj ali manj ravninskih, vmes sta dva tlakovana odseka. Potem pa sledi osrednji del z nekaterimi tlakovanimi, pa tudi nekaterim asfaltiranimi vzponi. Najbolj znani so Kemmelberg, Baneberg in Monteberg. Tu vedno pride do napadov in tudi tokrat je. Na startu so bili trije Slovenci: Matej Mohorič, Jan Tratnik in Luka Mezgec. Kako pa je dirka, ki jo je lani po ekstremno dolgem pobegu dobil Mads Pedersen potekala tokrat?

Dirko je zaznamovala ubežna skupina, ki so jo sprva sestavljali: Julius Johansen (UAE Team Emirates-XRG), Victor Vercouillie (Flanders-Baloise), Camille Charret (Cofidis), Wessel Mouris (Unibet Rose Rockets), Dries De Bondt (Jayco AlUla), Frits Biesterbos (Picnic PostNL), Jules Hesters (Flanders-Baloise) in Hartthijs de Vries. Osmerica si je privozila osem minut prednosti. Za prvo večjo selekcijo v glavnini je poskrbel Alpecin Premier Tech, saj sta bila na startu oba največja zvezdnika te ekipe Mathieu Van der Poel in Jasper Philipsen.

Sledil je zahteven osrednji del in sledili so napadi, tako da so imeli ubežniki dobrih 60 kilometrov pred ciljem še 45 sekund prednosti. Na vzponu Kemmelberg (dolžina 400 metrov, 10-odstotnim povprečni naklon) pa je pospešil Wout Van Aert. Slediti sta mu uspela samo Florian Vermeersch in Mathieu Van der Poel. Hitro so ujeli ubežnike. Kasneje so preostali ubežniki odpadli in sledil je še zadnji vzpon dneva - ponovno so se kolesarji podali na Kemmelberg, kjer je napadel Van der Poel. Odpadel je tudi Vermeersch, Van Aert pa je največjemu tekmecu skozi celotno kariero le s težavo sledil.

Pred vrhom je celo nekoliko zaostal, a je uspel ujeti priključek. V ospredju je tako spet bila slavna dvojica, ki je v preteklosti zaznamovala številne dirke, predvsem pa številne ciklokros preizkušnje. Tokrat sta morala sodelovati. Vermeersch ju ni uspel ujeti, a glavnina v ozadju se je počasi organizirala, saj so bili v njej številni sprinterji. Vermeerscha je glavnina uspela ujeti, za vodilnima pa je deset kilometrov pred ciljem zaostajala samo še za 25 sekund. Ineos Grenadiers, Decathlon CMA CGM, Red Bull Bora Hansgrohe.

Kolesarji teh ekip so na vso moč narekovali ritem, da bi ujeli velika zvzednika. Vse bliže in bliže so jima bili. Potem pa je dobre štiri kilometre pred ciljem napadel Alec Segaert, ki se je iz skupine s sprinterji uspel preseliti do vodilnega para, a za njimi je ogromno dela pri narekovanju ritma opravil Filippo Ganna in sprinterji so trojico ujeli ob vstopu v zadnji kilometer. Sledil je sprint … Jasper Philipsen je veliko tvegal, a na koncu je imel na levi strani dovolj prostora za sprint za zmago. Že 60. v karieri:

“To je dobra številka. Lovil sem to zmago kar precej časa. To je dirka, ki sem jo vrsto let želel dobiti, vendar nikoli nisem imel pravih nog v zaključku.” To je povedal veliki zmagovalec Philipsen, ki je še razkril idealno taktiko: Z Mathieujem v ospredju je bila za ekipo to idealna situacija. Že nekaj kilometrov pred ciljem je dejal, da po petkovem podvigu nima najboljših nog. Ampak, če je lahko na koncu tako bežal, potem še nima tako slabih nog. Iz preteklih let vem, da je zaključek dolg in zahteven. Da moraš ohraniti sveže noge. A to sem danes potreboval za zmago.”

Philipsenu se je najbolj približal vsekakor odkritje letošnje sezone. To je Tobias Lund Andresen. Tretji je bil Christophe Laporte. Sledili pa so Arnaud De Lie, Robert Donaldson, Matteo Trentin, Luca Mozzato, Aime De Gendt, Jonas Abrahamsen in deseti Jasper Stuyven. Matej Mohorič je bil 32., Luka Mezgec 82., Jan Tratnik pa 102. Sicer pa so kolesarji na tej dirki postavili nov rekord. Gre za povprečno hitrost. Letos so v povprečju drveli kar 46,9 km/h. Kaj pa sta po dirki povedala velika tekmeca?

Mathieu Van der Poel: Danes sem že kar hitro prek radijske postaje sporočil, da si še nisem dovolj opomogel po petkovi dirki E3 Saco Classic. Zato sem vozil bolj rezervirano. Sem samo sledil in delal najnujnejše stvari. Ne preveč. Opravil sem svoje delo v ospredju, vedel pa sem, da imam v ozadju še Jasperja, ki se je dobro počutil, kar je tudi povedal. Zato je res lepo, da mu je uspelo zmagati. Radijska postaja mu ni delovala, tako da je vseskozi spraševal, kakšna je razlika. Z Woutom sva oba nekaj moči želela prihraniti še za sprint. Če bi šla na polno in o tem ne bi razmišljala, potem bi nama lahko uspelo priti v ospredju do cilja. Če ne bi imel Jasperja za mano, potem bi to bila drugačna zgodba. Sem dobro pripravljen. Vedel pa sem, da bom po petkovi dirki težko stoodstotno pripravljen. Naslednji teden pa bo proti Tadeju zelo težko. A poskušal bom biti najboljši, kar sem le lahko.

Wout Van Aert: Glavnina se nama je hitro približevala, tako da je bilo samo vprašanje časa, kdaj naju bodo ujeli. Sodelovanje z Mathieujem je bilo dobro, vendar pa je imel to prednost, da imel v glavnini Philipsena, kar mu je omogočilo, da je lahko proti koncu vozil bom rezervirano. To je naredilo razliko. Občutek pa je dober. Na Kemmelbergu sem uspel slediti Mathieuju. Mislil sem, da je to lepa priložnost, vendar se nam ni izšlo. Zadovoljen sem, kako sem lahko dirkal, pa čeprav mi ni uspelo doseči dobrega rezultata.