35-letni Henrique Avancini se lahko pohvali z naslovom svetovnega prvaka v maratonu v gorskem kolesarstvu. Ta uspeh je dosegel leta 2018 in ga ponovil leta 2013. Leta 2020 je na tekmi svetovnega pokala v Novem mestu zmagal pred Milanom Vaderjem in Ninom Schurterjem.
Ker jim je s pandemijo zaznamovani sezoni uspeli izpeljati samo dve dirki, Mednarodna kolesarska zveza ni priznala zmagovalcev v skupnem seštevku svetovnega pokala. Po dveh dirkah je bil v tem seštevku prav Avancini takrat najboljši … Po sezoni 2023 je končal kariero, a si je kmalu premislil. Želel se je preizkusiti še v cestnem kolesarstvu in Jošt Zevnik mu je ponudil priložnost za dokazovanje. Zdaj so ga pri moštvu tudi predstavili. Tu pa je Krajši pogovor z vsekakor velikim zvezdnikom.
Zakaj ste se odločili za tako pot?
To so bile otroške sanje. Že v otroštvu sem imel rad cestno kolesarstvo. A gorska kariera se je razvijala neverjetno dobro. V vseh teh letih sem te sanje puščal na stranskem tiru, saj sem imel drugačne cilje, drugačno odgovornost. Po upokojitvi sem še enkrat premislil. Seveda nisem vedel, ali bom dovolj dober in tudi dovolj motiviran. Iz tedna v teden sem postajal vse bolj vznemirjen in potem sem sprejel odločitev, da poskusim. Zdaj je pred mano velik izziv, sem zelo vesel in komaj čakam, da se vse začne.
Ste v gorskem kolesarstvu dosegli vse, kar ste si želeli?
V gorskem kolesarstvu sem zares dosegel vse, kar sem si želel. Postal sem prvi kolesar na svetu, ki je zmagal v vseh disciplinah. Mislim, da sem v svoji državi za ta šport naredil zares ogromno. Ko sem sprejel odločitev, da se upokojim, sem najprej spregovoril s trenerjem in mu povedal, da edina stvar, ki je še nisem odkljukal, je cestno kolesarstvo. To je disciplina, v kateri sem se tudi želel preizkusiti. Trener mi je rekel, da naj počakam nekaj časa in potem vidim, kako bom kasneje razmišljal o tem. Osem mesecev po upokojitvi sem se odločil, da poskusim in da si najdem ekipo. Da grem v lov za temi sanjami.

Kako ste pristali v tej ekipi?
Nikoli nisem pomislil, da bom dirkal za kontinentalno ekipo, a to je tudi dobro izhodišče za učenje. Konec koncev je tudi to lepa priložnost. Seveda me zelo zanima, kakšen je v Sloveniji način dela, saj so uspehi slovenskih kolesarjev izjemni. Čeprav gre za kontinentalno ekipo, je program dirk zelo dober. Zato sem se odločil. Gre za ponižen, skromen začetek. A v mojem življenju in karieri je vse potekalo na tak način. Jošt mi je ponudil to možnost in vzel sem si nekaj dni za premislek. Resda se ne zdi ravno očitno, zakaj bi začel cestno kariero tukaj, se pa prav tu počutim dobro. Samozavestno. Mislim, da je to zelo dober znak.
Kakšni so vaši cilji za leto 2025, saj se sezona začne že zelo hitro?
Najprej se želim učiti. Na marčevskih dirkah je bolj kot rezultat pomembno, da spoznam način dirkanja, kako vse skupaj poteka. To je cilj prvega meseca. Prvi veliki izziv bo Dirka po Sloveniji, ki bo tudi zame prvi veliki cilj sezone. Na dirki želim biti v najboljši možni formi z mislijo na skupni seštevek. Od tam naprej pa bomo videli, kako se bo vse skupaj razvilo. Zato je pomembno, da sem tukaj že zdaj, da spoznam Slovenijo, ljudi, način dela in razmišljanja.

Pa se vam zdi, da ste še dovolj mladi za učenje in prilagajanje na drugačen način dirkanja?
Zagotovo nisem več ravno mlad za vse. A to, da sem se lotil nove kariere v novem, drugačnem športu, je zame poživljajoče. Počutim se svežega in močnega na treningih. Na gorskem kolesu se že nekaj let nisem tako počutil. Še preden sem sprejel odločitev, me je bilo zelo strah, saj nisem bil prepričan, če bo telo zmoglo vse to. A za zdaj se na treningih počutim dobro. Veselim se vsega novega. Številke pa niso samo dobre, ampak se celo izboljšujejo in so boljše od tistih med prejšnjo kariero, kar je zelo dober znak. Videli bomo. Zdaj je čas, da se preizkusim v realnem svetu. Da začnem z dirkanjem in vidim, kaj lahko dosežem.