0
“Razmišljal sem o številnih stvareh. Tudi o tem, da bi šel kar po kolesarski poti naravnost v Sanremo,” je med drugim v Sanremu razlagal Tadej Pogačar.
To je dirka, ki jo bo Tadej najtežje dobil. To smo v zadnjih letih poslušali, ko je bilo govora o dirki Milano-Sanremo. A zdaj je Pogačarju uspelo. Vedno, ko je prišel na startu, je bil med favoriti, a trasa mu ne ustreza. Tokrat pa se je sploh znašel v težkem položaju. Ravno pred prihodom pod Cipresso - že lani je tu napadel - je padel in ostal v ozadju.

“Nikoli ni primerno mesto za padec, vendar pa to še posebej velja za Imperio. Od Capo Berte naprej je do Cipresse res velika hitrost, saj morajo biti vsi v ospredju. Znašel sem se v sendviču. Padel sem in ob tem potegnil še mnoge na tla. Upam, da so vsi v redu. To je del kolesarstva,” je na novinarski konferenci po veličastni zmagi dejal Tadej Pogačar. Mnogi se bili ujeti v ta padec. Tudi Van der Poel, Van Aert, Jorgenson, Girmay … Raztrgan in odrgnjen po levi strani telesa se je Pogačar hitro pobral in nadaljeval z dirko:
“To je bil najdaljši zdrs, kar sem jih kdaj naredil, vendar pa sem se uspel hitro pobrati. Poskusil sem pobrati svoje kolo, a na njem je bil še kolesar Alpecina. Najprej sem ga vprašal, če je v redu. Rekel mi je, da se je zataknil, sam pa sem mu odgovoril, da bo rešen, če bom najprej jaz prijel svoje kolo. To ni nekaj lepega ali nekaj prijetnega, če si vpleten v to.” Do cilja je bilo še dobrih 30 kilometrov in zares se je zdelo, da je v izgubljenem položaju:

“Razmišljal sem o številnih stvareh. Tudi o tem, da bi šel kar po kolesarski poti naravnost v Sanremo. Pomislil sem tudi na Blinga, ki ni mogel nastopiti, ker je je padel v pripravah na to njemu najljubšo dirko. Ko sem se usedel na kolo, so me že čakali klubski kolegi. Opravili so izjemno delo. Bil sem še poln adrenalina in uspelo nam je dokončati delo.” Pomočniki so se zares izkazali. Brandon McNulty ga je pripeljal v ospredje, Isaac del Toro pa mu je pripravil izhodišče za napad. Sprva sta mu uspela slediti samo Tom Pidcock in Mathieu Van der Poel.
Slednjega se je otresel na zadnjem klancu, na Poggiu. “Tom je bil prilepljen na moje kolo. Nisem imel nikakršne možnosti, da bi se ga otresel. Vem, da je hiter in da je v zelo dobri formi. Tudi po prečkanju ciljne črte nisem bil povsem prepričan v zmago,” je priznal Pogačar: “Po tako dolgi dirki nikoli ne veš. Vedel pa sem, da je Tom zelo hiter. Skozi celotno dirko se je zdel zelo močan. V sprintih ena na ena nimam prav veliko izkušenj, še posebej ne proti njemu. Vedel sem, da bo težko in bilo je zelo tesno, zato moram čestitati Tomu.” Na koncu naj bi ju ločili štirje centimetri.

Pidcock je sprintal iz zavetrja, a Pogačarja, ki je sprint začel v ospredju in ga je tudi začel prvi ni uspel prehiteti. “To je ena izmed največjih zmag v moji karieri. Končno mi ne bo treba več po dvakrat na teden priti sem ob obali na treninge za najbolj nepredvidljivo dirko. Čutim veliko olajšanje, ker mi je po toliko letih končno uspelo dobiti to dirko. To bom malce pogrešal,” je še dejal Pogačar. Tom Pidcock pa je v intervjuju kasneje razkril, da mu je Pogačar že dejal, da ga naslednje leto na tej dirki ne bo. Pogačar je zdaj dobil štiri od petih velikih enodnevnih klasik. Manjka mu samo še Pariz-Roubaix.