Urška Žigart: Končno sem videla, kaj zmorem

Slovenska kolesarska zveza je Urško Žigart razglasila za kolesarko leta. Za njo je zelo uspešna sezona, čeprav je niso uvrstili v reprezentanco za nastop na olimpijskih igrah. Letos je med drugim osvojila naslov državne prvakinje tako v vožnji na čas kot tudi na cestni dirki. Bila je tudi 12. na dirki po Italiji za ženske. Ob koncu sezone je odlično pripravljenost najprej pokazala s 17. mestom v vožnji na čas na svetovnem prvenstvu, potem pa s sodelovanjem v močni ubežni skupini na cestni dirki v Zurichu. Za konec je bila še 4. na dirki po Emiliji. Letos se je tudi odločila za prestop. V naslednji sezoni bo nastopala za moštvo AS Insurance Soudal. Kaj pa je medijem povedala po podelitvi nagrad na prireditvi Večer zvezd?

O tem, da je postala kolesarska leta v Sloveniji: Doma sem priča zmagi za zmago, potem morda na svoje dosežke gledam nekoliko drugače, saj sem doma vajena zmag. Lepo je videti, da znajo ljudje, ki gledajo iz drugega zornega kota, nekoliko širše, prepoznati in ceniti te dosežke. Sama pri sebi svojih dosežkov morda ne vidim toliko, kot drugi, ravno zaradi vseh teh zmag, ki smo jim priča pri Tadeju.

O prihodu na oder po lovoriko: Sem imela kar malo treme, ko so me poklicali na oder. Nikoli ne pričakuješ tega. Mislim, da smo tudi videli, da kar rada govorim, tako da mi ni težko.

O spominu na dirke ob ogledu posnetkov: Mislim, da je to drugače zorni kot, ki ga nisi vajen, saj na dirkah ne vidiš, kaj se dogaja zadaj, ne vidiš obrazov kolesarjev. Ko gledaš te posnetke, vidiš neko drugo perspektivo. Ko dirkaš, razmišljaš predvsem o tem, kako se sam počutiš. Če pa gledaš svoje dosežke, potem ne razmišljaš kaj veliko, ampak uživaš.

O novi ekipi: Kot smo se nekako dogovarjali na uvodnih pripravah, že nekako poznam program. Vem, kje bom imela proste roke, kje bom lahko kapetanka. Še posebej se veselim tistih nekaj dirk. Seveda, če bodo noge prave. Sezono začnem z UAE Tourom. Tam bo, kar bo, saj so etape na veter in če mi ne bo uspelo ostati v ospredju, bom dobila priložnost v etapi z zaključnim klancem. Drugače pa bom poskusila s skupnim seštevkom, a je to odvisno od vremenskih razmer. Spomladi bo program malce manj natrpan, saj ni veliko vzponov polnih dirk. Strade Bianche, še posebej se veselim prve izvedbe Milano-Sanremo, kjer smo lahko kot ekipa zelo zelo močne.

O primerjavi ekip in razlogih za menjavo: Ekipi sta v istem rangu. GreenEdge že od nekdaj vzpodbuja žensko ekipo in so na visoki ravni. Ne gre za preskok. Gre bolj za spremembo opreme, ljudi, sprememba vsega da še dodatno motivacijo. Tu so ljudje, ki vidijo nove priložnosti v meni. Mislim, da se tudi v ostalih službah velikokrat zgodi, da te popredalčkajo. Ni nikoli slaba stvar, a postaneš samo Urška. Ko greš nekam na sveže, pa se ti lahko odprejo nove smeri, nove priložnosti.

O za medije pogosto kontraverznemu Patricku Lefevreju: V bistvu sem Patricka videla samo enkrat. Prijeten gospod. Mislim, da je kontraverzna osebnost samo za medije, ker je to pač zanimivo. Pritegne pozornost za sponzorje, ekipo. Zaenkrat me še ni vprašal, kako Tadej trenira, ampak bomo videli.

O tem, kako se bosta s Tadejem uspela uskladiti: Nekako smo mi zastavili moj plan, tako da bi se lahko Tadej prilagodil meni (smeh). Sicer pa je vsako leto dokaj podobno. Ogromno je nekega planiranja in logistike, česar nekatera druga gospodinjstva niso vajena. Čeprav sva v zadnjih dneh, ko sva ob preživljanju časa s prijatelji videla, da je tudi navadno življenje zelo pestro, predvsem z vsemi prevažanji otrok okrog. Trudiva se, tako kot vsi ostali.

O obdobju, ko je dlje časa v Sloveniji: Je bilo kar malo več tega ustavljanja, malo več šepetanja, ko sva slišala svoja imena. Morda je kdo pogooglal najini imeni, pa si videl sam sebe potem na telefonu. Je kar malo neprijetno, ampak Slovenija je tako majhna država, da na koncu ugotoviš, da se vsi med sabo poznamo. Drugače pa je to teden, poln obveznosti. Sicer je lepo obiskati družino in prijatelje, tako da temu ne morem reči obveznost. Je pa res, da na koncu zmanjka kakšna ura ali dve na dan za naju.

O drugačnem življenju: Seveda me veliko prijateljic sprašuje, kdaj pa bo družina, kdaj bo vsega konec. Dejansko sem ugotovila, da šele v zadnjih dveh letih v tem res uživam, saj sem tako blizu, da je samo dirkanje še dodatna motivacija, da poskušam biti čim boljša.

O tem, kdo vse jo je v tem času podprl in ji pomagal: Ne samo Tadej, tudi veliko drugih ljudi je tu, ki so mi pomagali. Tudi že samo z vzpodbudo, da ostanem v tem. Večkrat sem že povedala, da niso vsi taki, kot Tadej, da pridejo v šport in začnejo zmagovati. Potem je kar nekako težko ohranjati neko motivacijo, če vidiš, da si konstantno en korak zadaj. Končno sem videla, kaj zmorem.

O prvih treningih pred novo sezono in o že vidnem napredku pri Tadeju Pogačarju: Tudi zdaj sva že začela trenirati in opažam, da je proti lani ena stopnička višje. Sem tudi sama napredovala, ampak lahko bi rekli, da je to še ena hitrost zraven. Po eni strani se veselim, kot dekle, kaj bo v letošnji sezoni, po drugi strani, pa me je kot kolesarko in njegovo dekle, strah, kaj bo na treningih (smeh).