Za ureditev gorskega kolesarjenja je potrebna vaša podpora

V Sloveniji pa samo še pisma o nameri pišemo. Zgleda je to nek nov trend, predvsem žalostna stvar pa to, da se vsa vnema porabi za eno tako nepotrebno zadevo. Sama birokracija (o kateri sicer tako radi govorimo z negativnim prizvokom), ali drugače, pokazati pripravljenost sodelovanja tam, kjer ni treba nič delat, ko bo pa treba dat predloge na mizo, se bo pa seznam podpisanih skrčil za 80%.

Prepričajte me v nasprotno.

@Zmaj24

Pravijo, da več glav več ve ;) Zaupajte nam konkreten predlog, kako bi se lotil usklajevanja zakonodaje z ostalimi (nasprotujočimi) skupinami, na učinkovitejši in legitimen način.

Če mislite, da ni za javno objavo, ga lahko pošljete tudi na [email protected] ... res bom(o) veseli predlogov vseh, ki jim je že upspel podoben podvig ali imajo primerno znanje in izkušnje za pravno svetovanje. 

Vse gre v tej smeri   

Da ne bom samo kritiziral, sem se odločil, da poskusim navest vsaj nekaj zadev, ki pa verjamem, da so verjetno vsem dobro znane. Naj za začetek samo povem, da o pisanju zakonov nimam pojma, zato naj bodo te predlogi vzeti kot produkt neke kmečke logike. Drugič, že samo branje zakonov je mukotrpno, pisanje le teh, pa verjetno še bolj. Torej, važna naj bo vsebina, ne na kakšen način sem to zapakiral.

Ker novi zakon (ali pa do sedaj še novela) izhaja iz starega Zakona o ohranjanju narave, je glavni problem v tem, kje se gorsko kolesarstvo kot dejavnost lahko izvaja.
OP.: Na tem mestu bi se dotaknil še možnosti, da bi se vse rekreativne športne aktivnosti (kolesarstvo kot celota, to je, cestno kolesarstvo, gorsko kolesarstvo, ... potem tek v naravi, pohodništvo, ne vem, plavanje itd.) nekoč združilo v svoj zakon, saj bi se verjetno le tako lahko enkrat za vselej uredilo tudi področje rekreativnega cestnega kolesarstva (večno pereča vprašanja o vožnji v dvojicah, skupinske vožnje, kolesarske steze in kolesarske poti, druge obveze...) in verjetno tudi področje katere druge panoge, kjer se rekreativci soočajo z razno raznimi ovirami. Ampak o tem kdaj drugič, pa tudi mogoče malo preveč optimistična zadeva za trenutno stanje.

Torej KJE? Jaz sem prišel do dveh opcij. Ali:
1. je dovoljeno povsod, kjer ni to izrazito prepovedano (privatna zemljišča, določena območja naravnih rezervatov, razne poti, kjer se za to dogovorijo vse vpletene strani: Planinska zveza Slovenije, lastniki zemljišč...)
2. dovoljeno na vseh nekategoriziranih cestah, vlakah, poteh in tistih planinskih poteh za katere izda PZS v sodelovanju z vsemi vpletenimi stranmi dovoljenje za uporabo.

Območja kot so Natura 2000 in Triglavski narodni park, so že razdeljena v neke cone in to bi lahko bilo izhodišče za uporabo teh območij. Recimo, če se držim vodila prve točke, bi potem to pomenilo, da bi bilo prepovedano samo na posebnih območjih in v specifičnih časovnih obdobjih (to bi lahko bilo določeno in objavljeno na raznih spletnih straneh ali zloženkah)

Gradnja prog se dovoli po pridobitvi soglasij pristojnih inštitucij, kjer je potrebno zadostiti pogojem o hkratni rabi prostora in ohranjanju narave (neškodljivost posega v območje ? posebne (redke) rastlinske in živalske vrste, hrup, ustrezni sanacijski ukrepi varovanja vplivnih območij na območju trase proge...)

Na tem mestu je potrebno poudariti in vztrajati na tem, da se omili tudi določene člene v povezavi z vplivom človeka, kot gorskega kolesarja (ali pohodnika) na samo naravo. To bo predvsem boj z raznimi organizacijami in uradniki, katerim je treba jasno povedati, da 100 kolesnic v eni uri ne naredi 1% procent škode, kot jo naredi 10 minutni naliv ali na tisoče pohodnikov, ki s palicami prebadajo podlago in jo s tem rahlajo (hitrejša erozija)... Da je hrup iz preleta enega helikopterja neprimerljivo večji od škripanjem zavor in onesnaženje zraka... ah ne, saj tako daleč pa menda ne bo šlo.

KAKO to uskladiti z interesnimi skupinami? Z argumenti. Če nič drugega, tople vode nam na srečo ni treba odkrivat. Dovolj je, če gremo čez mejo. Lahko k Avstrijcem, Italijanom... območja okrog smučarskih centrov, Garda, ... mislim, da so to dovolj dobra področja, ki dajo veliko jasnih odgovorov, kakšne so lahko koristi in koliko je pri tem negativnih vplivov na naravo.

Pa da se vrnem še malenkost na samo kolesarjenje, so tukaj še neki členi, ki spadajo zraven:
1. Na planinskih poteh ima pešec absolutno prednost (pravilo šibkejšega), razen če to ni kakorkoli drugače označeno.
2. V primeru nesreče med pešcem in kolesarjem se odgovornost prenese na slednjega, razen v primeru da obstaja utemeljen sum povzročitve kaznivega dejanja s strani pohodnika (namerno poškodovanje kolesarja).
3. Hitrost posameznik prilagodi svojim zmožnostim, mora pa biti ves čas pripravljen na možnost srečanja s pešcem, kateremu mora odstopiti prednost (iz točke 1.). Vožnja in uporaba poti poteka na lastno odgovornost.
4. Kolesarje, ki kakorkoli kršijo navedene člene, se opozori, če pa so kršitve hujše narave (uničevanje javne in privatne lastnine, vožnja v strogo prepovedanih območjih, odmetavanje odpadkov... ), se jim na mestu prekrška odvzame gume in napiše globa, ki jo lahko poravnajo ?v dolini?!
5. Označevanje gorskokolesarskih poti poteka na način, ki ga sprejme KZS (enotne označevalne table), literatura (gorskokolesarski vodniki so zaželjeni, zloženke...)

To je zaenkrat to. Za kaj več bi rabil kakšno izhodiščno točko več, lahko pa da sem s temi predlogi že sedaj totalno brcnil v temo in večji del sploh ni predmet razprave. Mogoče bo pa kdaj drugič prav prišlo.

Ko je govora o tem da bi se vožnjo dovolilo povsod in posebej prpovedalo za izjeme in določena področja, ima velika večina vrjetno v mislih TNP. S čemer se vrjetno tudi vsi strinjamo, da se TNP vkluči v to prepoved.
Jaz bi tu vseeno postopal malo drugače, ker bi tako področju prepovedi takoj vzeli velik turistični potencial. Bi prepovedal vsesplošno možnost vožnje, ampak z možnostjo, da park ali področje s prepovedjo, v tem primeru TNP, lahko sam tudi določi poti in področja, kjer bi bila vožnja dovoljena in tako samo upravlja, kaj lahko in kaj ne. Tako bi veliko pridobili na turizmu in te poti bi se vrjetno tudi primerno urejale in vzdrževale. Vsi se vrjetno strinjamo, da masikatera pot ali mulatera v TNP-ju zelo lepa in ob manjši ureditvi tudi zelo primerna za kolesarje. To bi se vrjetno največ uporabljalo v okolici že tako turistično močnih mest (Bovec, Kranjska Gora, Bohinj). Tam pa bi lahko tudi najlažje prišli do tako turistično atraktivnih gorskokolesarskih področij, kot je recimo Garda, Dolomiti, Francoske Alpe ali pa marsikatero področje v Avstriji. Samo prestavljajte si da bi v TNP-ju imeli krožno mrežo poti z možnostjo prenočitve v kočah. Sam menim, da bi bilo zelo atraktivno in privlačno iti s kolesom med našimi lepotami, ne samo peš.

Če bi šli naravnost k rešitvi problema in ne okoli riti v žep, bi zapisnik sestanka in osnutek zakona šla v takšno smer.

1.Smo v letu 2014 in zunaj vlada kapitalizem.
2.Vsi udeleženci razumejo kdo je vladar kapitalizma in razpolagajo z denarjem.
3.Dogovor je jasen, nič ni zastonj, nekateri bodo plačali, drugi bodo zaslužili.
4.Lastnikom oz. upravljavcem (v nadaljevanju lastnikom) zemljišč na katerih se izvaja dejavnost oz. hobi pripada denarno nadomestilo za uporabo.
5.Vsi, ki izvajanjo dejavnost planinstva, pohodništva, kolesarstva, jamarstva, ribolova, lova, skrivanja po gozdovih, gobarijo ipd. (v nadaljevanju dejavnost oz. hobi) oz. jim je to hobi, morajo lastnikom zemljišč plačati denarno nadomestilo. Nadomestilo se plača ločeno za uporabo zemljišča in odstranjene dobrine kot so divjad, ribe in ostali prebivalci rek, potokov in mlak, plodovi narave, rože, kamenje ipd.
6.Kolesarji, lovci, jamarji, ribiči, planinci, pohodniki, gobarji, taborniki idr. (v nadaljevanju uporadniki) lahko prosto izvajajo svojo dejavnost v naravi, skladno z predpisanimi omejitvami, če so za to plačali denarno nadomestilo lastniku zemlišč na katerem opravljajao svojo dejavnost oz. hobi.
7.Vsak, ki si želi izvajati svojo dejavnost oz. hobi v naravi brezplačno, naj si kupi zadosti velik gozd, travnik, park, potok, mlako in tam izvaja dejavnost oz. hobi brezplačno. Za vse ostale velja:''In god we trust, all other pay cash!''

Če vam primanjkuje kadra in znanja vam z veseljem takšen zakon, podzakonske akte ter cenike tudi spišem.

Zanimiva ideja - torej bi moral najprej na geodetsko, da bi si pridobil parcelne številke vseh parcel na recimo 40 km planirani gozdni poti in potem bi moral za recimo 1000 parcel poiskati lastnike v zemljiški knjigi in nato bi moral 40000 lastnikom in solastnikom plačati za uporabo, recimo 1 cent na parcelo ali pa na tekočih 10 m.

Priprava na tako pot bi trajala 3 leta cca, saj bi samo zk izpiske iz interneta za 1000 parcel snemal dol enih tri mesece.

Seveda bi se pojavil problem, ker polovica od teh je mrtva in bi moral najprej sprožiti postopke dedovanja, da bi najboljšem postala lastnica država, s katero bi kljub birokratizaciji še vedno bolj uspel s postopkom plačila.

Ko smo že pri tem in ima vsak GPS, bi namesto na AC pilotni projekt obračunavanja lahko zagnali kar v gozdovih in ko prideš domov, bi po razvoju ustreznega softwera, ki bi jasno trajal enih 20 let in za katerega bi zagonili 40 mio eurov, čakala položnica ali pa kar že odbitek na TRR. 

In ti bi pisal ureditev te solate, boga mi. Pejdi rajši na bicikl, bo bolje za vse. 

40 miljonov praviš danes, naslednji mesec bo že 60, ... :-)

@ZigaK No če boste projektu namenili 60mio vam dam pa še 5% popusta pri zadnji situaciji :)

@Periglej Kar zadeva komplikacij pri plačilu, ne rabiš imeti nobenih skrbi! Lastniki te bodo z lahkoto našli in od tebe dinarčke vzeli. Se ne boš rabil nič po uradih in ZK sprehajat! Majo tolk zbornic, združenj in ostalih interesnih združenj, da imajo vsako plesen v gozdu popisano, kaj šele picikliste in ostalo ''divjad''. Če pa so zraven še ? bo pa sploh straža zagotovljena ;)

A je razpis za pisca zakona zunaj?