Znana trasa za Pogačarjevega naslednika

Dirke po Dofineji uradno ni več. Zdaj jo bomo poznali pod imenom Tour Auvergne Rhone Alpes. Organizatorji - za vsem stoji agencija ASO, ki pripravlja tudi dirko po Franciji - so zdaj predstavili traso naslednje dirke, ki bo na sporedu med 7. junijem in 14. junijem. Pred nami je že 78. izvedba te dirke. Najprej so se poklonili 17. januarja preminulemu Georgesu Cazeneuvu, ki je bil direktor te dirke med leti 1988 in 2009.

Letošnja dirka bo dolga dobrih 1200 kilometrov. Obiskala bo nekatere znamenite prelaze v Alpah, obenem pa bo tokrat imela ekipno vožnjo na čas. Kar pomeni, da bodo dirko želele mnoge ekipe izkoristiti z vidika dirke po Franciji, kamor se tudi vrača ekipna vožnja na čas. Vse skupaj se bo začelo 7. junija v kraju Vizille.


Prva etapa bo dolga 140 kilometrov in bo nadvse razgibana, saj bodo morali kolesarji na poti do Saint Ismierja premagati pet kategoriziranih vzponov. Trije bodo druge kategorije, po eden pa tretje in prve kategorije. Slednji bo na sporedu kot zadnji. Gre z Cote de Saint Jean le Vieux. Dolg je 5,6 km, povprečni naklon pa je 8,7-odstoten. 746 metrov visok vrh bodo kolesarji dosegli po 123 kilometrih dirkanja. Sledil bo deset kilometrov dolg spust, krajša ravnina in potem rahlo vzpenjanje proti cilju. Že prva etapa bi lahko katerega izmed favoritov izločila iz boja za zmago.


Druga etape bo s kar 237,3 km z naskokom najdaljša na dirki. Že kilometri jo bodo naredili težko, pa čeprav bo vsaj prvih sto kilometrov po profilu lažjih. Kolesarji bodo morali premagati štiri kategorizirane vzpone. Najprej vzpon četrte kategorije po 50 kilometrih dirkanja. 80 kilometrov kasneje bo na vrsti prvi izmed dveh vzponov druge kategorije. Zadnja dva sta v zaključku. Po dobrih dvesto kilometrih bo še en vzpon druge kategorije, 12 kilometrov pred ciljem pa še vzpon tretje kategorije. Ko ga bodo kolesarji premagali, bo najprej čas za vožnjo po planoti, potem pa sledi še spust do cilja.


Tretji dan dirkanja bo poseben, saj bo čas za ekipno vožnjo na čas. Le Perreux bo gostil start in cilj, vmes pa bo trasa dolga 28,4 km. Proga bo zelo razgibana. Kolesarji in gledalci bodo imeli na voljo dva vmesna časa. Prvi trije kilometri bodo potekali v rahel spust, naslednjih pet pa v rahel vzpon. Takoj na začetku bo naklon šest-odstoten, potem pa bo vzpon položnejši, nekje med enim in tremi odstotki. Po osmih kilometrih bo v Coutouvru prvo merjenje vmesnega časa. Sledil bo spust do enajstega kilometra in potem že novo postopno vzpenjanje do 16 kilometra, kjer bo še drugo merjenje vmesnega časa.Po dveh kilometrih spusta in krajšem vzponu se bodo kolesarji spet spuščali vse do 27 kilometra. Sledil bo še zaključni vzpon. Zadnjih petsto metrov bo najstrmejših na dirki, saj bo naklon okrog 7-odstoten.


Četrti dan dirkanja bi sprinterji morda lahko prišli do svoje priložnosti, a jim vsekakor ne bo lahko. Etapa bo dolga 166 kilometrov. Kolesarji bodo imeli na voljo šest kategoriziranih vzponov. Takoj po startu bo prvi izmed treh vzponov četrte kategorije. Po 60 kilometrih dirkanja pa se bo v naslednjih 50 kilometrih zvrstilo še preostalih pet vzponov. Gre za krajše in ne pretirano strme klance, ki pa bodo omogočali pogumnim kolesarjev priložnost za napad. A želeli si bodo privoziti čim večjo prednost, saj se bo po dobrih stotih kilometrih dirkanja etapa nadaljevala s spustom, potem pa z več kot 30 kilometrov dolgo ravnino do cilja.


Peti dan dirkanja bodo imeli sprinterji novo priložnost za dokazovanje. Takoj po startu bosta na sporedu dva vzpona četrte kategorije. Začetek bo ravno dovolj razgiban, da bi lahko prišlo do številnih poskusov pobega, če bodo kolesarji morda videli priložnost za presenečenje. Še posebej bo to mogoče, če na startu ne bo veliko sprinterjev. Nadaljevanje bo lažje. Vmes se bo karavana podala še čez zadnji vzpon četrte kategorije, a na skoraj dvesto kilometrov dolgi preizkušnji večjih presenečenj ne bi smelo biti.


Že po tradiciji bodo zadnji trije dnevi na dirki zelo zahtevni. Šesti dan dirkanja bo kolesarje pričakala 181,4 km dolga etapa od Saint Vulbasa do Crest Volanda. Gre za etapo s štirimi kategoriziranimi vzponi. Najprej bosta nekje na polovici 181,4 km dolge etape dva. vzpona. Najprej Cote de Chatelard in potem Col du Granier, ki je vzpon druge kategorije. Najtežje pa bo na koncu, ko bodo kolesarji po 160 kilometrih prišli v Ugine. To bo vznožje predzadnjega kategoriziranega vzpona. Gre za 11,3 km dolg Cote d’Hery sur Ugine s 5,1-odstotnim povprečnim naklonom. To bo prvi izmed serije dveh vzponov prve kategorije. Sledil bo krajši spust in ciljni klanec. Cote de Crest Voland bo gostil cilj na 1216 metrih nadmorske višine. Gre za 5,9 km dolg klanec s 7,7-odstotnim povprečnim naklonom. Etapa bo podala že številne odgovore, kdo se še lahko bori za končno zmago.


Sedmi dan dirkanja bo na sporedu 133,3 km dolga etapa. Ta bo zelo zahtevna, saj bo na sporedu kar šest kategoriziranih vzponov. La Bridoire bo gostil start, cilj pa bo na precej bolj poznanem vrhu vzpona Grand Colombier. Že v prvih 30 kilometrih se bodo zvrstili trije vzpon - dva druge kategorije in en četrte kategorije. To bo priložnost za mnoge kolesarje, ki bodo imeli še nekaj moči za dokazovanje. Naslednjih 30 kilometrov bo lažjih, tako da bodo ubežniki lahko prišli do vidnejše prednosti pred vzponom na Lacets du Grand Colombier. Klanec - gre za prvi del prelaza Col du Grand Colombier - je dolg 7 km, povprečni naklon pa je 8,4-odstoten. Na 860 metrov visok vrh bodo kolesarji prišli po 76 kilometrih. Sledil bo spust v Anglefort, potem pa postopno vzpenjanje mimo Chanaya in do vznožja vzpona na Col de Richemond. Ta bo s 7,7 km in 6-odstotnim povprečnim naklonom nekoliko lažji. Zato gre za vzpon druge kategorije. Potem pa samo še spust v Virieu le Petit in vzpenjanje na ciljni Grand Colombier. Vzpon je ekstra kategorije. Dolg je 8,4 km, povprečni naklon pa je 10,2-odstoten.


Osmi dan bo tudi zadnji dan dirkanja. Vajeni smo že, da ta preizkušnja v zadnjem dnevu ne ponuja ravno lahkih kilometrov. Tudi tokrat ne bodo. Etapa bo dolga 120 kilometrov. Start bo gostil Beaufort, cilj pa Plateau de Solaison. Ta se vrača kot cilj zadnje etape na tej dirki po letu 2022. Takrat sta na cilj skupaj prišla Jonas Vingegaard in Primož Roglič. Danec, ki je bil tisti dan bolj prepričljiv je dobil etapo, Roglič pa dirko. Tokrat bo kolesarje pričakal sicer kratka, a izjemno zahtevna etapa z dvema vzponoma prve in dvema vzponoma ekstra kategorije. Akcija se bo začela takoj po startu. Najprej vzpenjanje na Col du Pre. Vzpon prve kategorije je dolg 6,9 km, povprečni naklon pa je 10,1-odstoten. Vrh je na 1748 metrih nadmorske višine. Kolesarji se bodo po spustu vrnili v Beaufort in se potem povzpeli na Montee de Bisanne. Gre za vzpon ekstra kategorije, ki je dolg 11,4 km. Povprečni naklon je 7,7-odstoten, vrh pa leži na 1723 metrih nadmorske višine. Po spustu bo v Glieresu sprint, potem pa sledi vzpenjanje na prvokategornik Col des Aravis. Dolg je 7 km, povprečni naklon pa je 6,8-odstoten. Sledil bo še zadnji spust. Tokrat v Entremont. Karavana pa bo nadaljevala pot do Saint Pierre en Faucignyja. Od tu pa še ciljni klanec ekstra kategorije. Plateau de Solaison leži na 1508 metrih nadmorske višine. Dolg je 11,3 km, povprečni naklon pa je 9,1-odstoten. Tu bomo dobili tudi končnega zmagovalca dirke.

Kdo napoveduje nastop?
Do dirke je sicer še veliko časa, a zaenkrat velja, da tam ne bo ne Tadeja Pogačarja ne Primoža Rogliča. Slednji je dirko dobil dvakrat. Leta 2022 in leta 2024. Lani je bil najboljši Tadej Pogačar, tako da iščemo tistega, ki bo na najvišji stopnički nasledil Pogačarja, ki se bo letos lotil dirke po Švici. Konkurenca bo zelo močna. Visoko v skupnem seštevku lahko pričakujemo kolesarje, kot so Isaac Del Toro, Remco Evenepoel, Juan Ayuso, Tobias Halland Johannessen, Cian Uijtdebroeks, Matthew Riccitello, Antonio Tiberi … Omenimo pa, da naj bi na startu bili še Mads Pedersen, Wout Van Aert, Tiesj Benoot, Aurelien Paret Peintre, Valentin Paret Peintre …