Blatni spektakel Unbounda je v Emporio spet prinesel makadamkarsko evforijo

Dogajanje je bilo zaznamovano s tragedijo Moriah Wilson in dogodki v njeno čast, ki so se odvijali v dneh pred sobotnim Unboundom. Za nameček je bila trasa tik pred zdajci zaradi hudega deževja in poplav nekoliko spremenjena, vse to pa je pomenilo, da kolesarje čaka blatna in zelo težka proga.

Favoritov je bilo kar nekaj, seveda je bila v ospredju 200 milj dolga razdalja, ki velja za najbolj prestižno na Unboundu. Na polovici trase je nekaj časa poizkušal z begom lani drugi Laurens Ten Dam, iz kilometra v kilometer se je razmerje moči spreminjalo, odločilna selekcija pa je nastala 36 milj do cilja, ko je v ospredju ostala četverica kolesarjev.

To so bili Ivar Silk, Keegan Swenson, Alexey Vermeulen in lanski zmagovalec Ian Boswell. Dobrih 20 sekund za njimi sta bila še Peter Stetina in Rob Britton, nekaj sekund več je zaostajal Ten Dam. A je slednji našel moči in prehitel zasledovalni dvojec ter se pred zadnjimi 10 miljami priključil vodilni četverici, ki je bila prekrita z blatom. Trasa je bila res težka, vsaka luknja je bila polna vode in blata in kolesarji so imeli na vzponih težave z oprijemom, na spustih pa prav tako in padci, tehnične okvare in počene zračnice so zaznamovali dirko.

O zmagovalcu je na koncu, po 200 miljah v Emporii odločil šprint peterice, v katerem je bil najboljši Nizozemec Ivar Silk, ki le občasno nastopa na gravel dirkah. Postavil je zmagovalni čas 9:22:05. »To je sanjski rezultat zame, to dirko sem si postavil za cilj sezone. Sem sem prišel v izvrstni formi, potrebuješ pa tudi kar nekaj sreče in vse se mi je lepo izšlo,« je po dirki povedal Silk. Drugi je bil Swenson, tretji pa Boswell.

Na ženski dirki najboljša Sofia Gomez Villafane

Fantastično dirko smo spremljali tudi v ženski konkurenci, kjer je zmago branila Lauren De Crescenzo. Že začetek je bil zanimiv, štart je bil sedem minut kasneje od napovedanega časa, saj je Emporio ravno takrat prečkal tovorni vlak.

Nato se je dirkanje na zahtevnih poteh začelo, do polovice so bile vse favoritinje skupaj, nato pa je več kot 80 milj pred ciljem pospešila Sofia Gomez, sicer odlična gorska kolesarka, ki je letos zmagala na Cape Epicu.

Gomezova je s pridom izkoriščala svoje tehnično znanje na težkih spustih in si nabrala neulovljivo prednost, v cilj je prišla s kar devetimi minutami naskoka! Postavila je čas 10:27:41, kar je bilo več kot uro in pol hitreje kot De Crescenzova lani, čeprav je bila letos proga zaradi blata zelo težka.

Branilka zmage je večino dirke odpeljala kot del zasledovalne skupinice, nekaj časa je Gomezovo lovila tudi sama in ji prišla na dve minuti zaostanka, potem pa so ji trije padci v zadnjem delu odnesli možnost, da bi se borila za zmago in morala se je zadovoljiti z drugim mestom.

“Na dirko sem prišla, da vsem dokažem, da se tudi gorske kolesarke na gravel dirkah lahko kosamo s konkurenco, da zmoremo tudi daljše razdalje. Po pravici povedano v letošnjem pripravljalnem obdobju nisem kaj dosti časa preživela na makadamu, trenirala sem na cesti s kolesom za kronometer, nikoli nisem bila na kolesu več kot pet ur, a se mi je na dirki izšlo in res sem ponosna na ta rezultat,” je povedala Gomezova, potem ko je imela v Emporii še dovolj časa, da se je peš sprehodila po ciljni ravnini in pozdravljala zbrane navijače.

Še en izvrsten Unbound Gravel je končan in le želimo si lahko, da bo kakšna od odličnih vzdržljivostnih gravel dirk, ki jih imamo pri nas, kdaj deležna približno podobne pozornosti.