Joaquim Rodriguez najboljši na zadnji klasiki ... Na lestvici ugnal Frooma!

242 kilometrov in številni vzponi
Zadnja klasika sezone se je začela v Bergamu in po 242 kilometrih dirkanja končala v Leccu. Vmes pa so kolesarji čakali številni že znameniti vzponi, ki vsako leto poskrbijo za veliko selekcijo tudi med najboljšimi. Na startu so bili številni zvezdniki, ki so se pred tednom dni merili tudi na svetovnem prvenstvu.

Prvič je majico svetovnega prvaka predstavil Rui Costa, že pred startom pa je bilo jasno, da na dirki ne bo vodilnega na najprestižnejši lestvici Christopherja Frooma. Britanec naj bi imel težave s hrbtom in tako je bilo jasno, da mu lahko primat na lestvici prevzame Joaquim Rodriguez. Vendar bi moral Španec klasiko dobiti in tako ponoviti lansko zmago.

Najprej šesterica ...
Že 107. dirka se je začela še v prijetnem, sončnem vremenu, a kmalu zatem je 194 kolesarjev pričakal dež. Po skorajda eni uri dirkanja še vedno ni prišlo do pravega pobega, potem pa je napadel Michael Albasini. Po prevoženih 60 kilometrih dirkanja se je v ospredju izoblikovala skupina šestih kolesarjev, ki so imeli vsega dobre pol minute prednosti pred glavnino.

Albasiniju so se pridružili še Fabio Felline, Alessandro De Marchi, Reto Hollenstein, Michael Albasini, Cesare Benedetti in Maurits Lammertink. Potem pa so si ubežniki vendarle uspeli privoziti nekaj več kot tri minute prednosti, a do cilja je bilo še dolgih 175 kilometrov.

... potem četverica ubežnikov!
Sledil je vzpon na Valico di Valcava. Ta je dolg 11,6 km, povprečni naklon pa znaša osem odstotkov. Najstrmejši odsek je tudi 17-odstoten. Na tem vzponu je popustil Albasini, potem pa še Felline, tako da je v ospredju ostala samo še četverica kolesarjev, ki pa so imeli na vrhu samo še dobro minuto prednost.

Povprečna hitrost po dveh urah dirkanja je znašala 40,1 km/h. Na tem vzponu sta popustila tudi Peter Sagan in Andy Schleck. Po stotih kilometrih dirkanja so imeli štirje ubežniki samo še 40 sekund prednosti. Sledil je vzpon na Colle Brianza. Vrh tega je bil na 126 kilometru. Ubežniki so bili ujeti, v ospredju pa se je znašla skupina 21 kolesarjev.

Padec in odstop Nibalija
Skupaj so se približevali vzponu Colma di Sormano. A še pred začetkom tega klanca je prišlo do padca. Na tleh se je znašel eden izmed favoritov Vincenzo Nibali, ki z dirko ni mogel več nadaljevati. A je kasneje sporočil, da je šlo zgolj za močan udarec in da poškodba ni resnejša. Odstopila sta tudi Nibalijev klubski kolega Paolo Tiralongo in Michele Scarponi.

Sledil pa je prej omenjeni vzpon na Colma di Sormano. Ta je dolg dobrih pet kilometrov, s povprečnim naklonom 6,6 odstotka. A tudi s 27 odstotnimi odseki. Prav odsek, ki ga poimenujejo kar Sormanov zid, ki je dolg skoraj dva kilometra, je v povprečju skoraj 16-odstoten.

Številni favoriti na "zidu" popustili
Ubežniki so bili na tem vzponu tudi ujeti, medtem ko so se v težavah znašli številni favoriti. Tudi Rigoberto Uran, Alberto Contador, svetovni prvak Rui Costa in nekdanja zmagovalca te klasike Philippe Gilbert in Damiano Cunego. Ritem so narekovali prav Contadorjevi klubski kolegi pri Saxo Tinkoffu.

Kasneje so za selekcijo poskrbeli kolesarji Movistarja. V tehnično zelo zahtevnem spustu sta napadla Nairo Quintana in Alejandro Valverde, medtem ko je v ozadju padel Giovanni Visconti. Spust je znal dobro izkoristiti tudi Costa, ki je ujel večjo skupino z najboljšimi, medtem ko se je Valverdeju in Quintani kmalu pridružil še Enrico Gasparotto, kasneje pa še Ivan Santaromita in Giampaolo Caruso.

Thomas Voeckler na poti proti izjemni zmagi
Peterica ubežnikov si je privozila 50 sekund prednosti, v ozadju pa so se v lov podali kolesarji Katjuše, ki so vodili skupino 25 kolesarjev. Quintana je opravil ogromno dela za Valverdeja, ki je bil očitno kapetan Movistarja na tej dirki. Iz ozadja je napdel Thomas Voeckler, ki je hitro ujel ubežnike, sledil pa je dobrih pet kilometrov dolg vzpon na Madonna del Ghisallo.

Ubežniki so bili ujeti, v ospredju pa je vztrajal samo še Voeckler, ki je imel 50 kilometrov pred ciljem že več kot dve minuti in 50 sekund prednosti, saj se je skupina v ozadju povsem umirila. Celo tako, da sta najboljše spet lahko ujela tudi Contador in Gilbert, ki sta zaostajala že za več kot minuto.

Tudi več kot tri minute prednosti niso bile dovolj
Kolesarji Katjuše so prevzeli pobudo v lovu za Voecklerjem, ki je imel 37 kilometrov pred ciljem že tri minute in 11 sekund prednosti. A pred Voecklerjem je bila najprej 20 kilometrov dolga ravnina in tudi zadnji klanec na dirki. Villa Vergano. Ta je dolg 3,3 km, povprečni naklon pa znaša 7,4 odstotka, medtem ko je naklon najstrmejšega odseka kar 15-odstoten.

Že na ravninskem odseku je skupina z najboljšimi uspela krepko zmanjšati zaostanek za Voecklerjem. Ritem so narekovali predvsem kolesarji Saxo Tinkoffa in Rui Costa. Kasneje se jim je pridružil še Rodriguezov Caruso in Voecklerjeva prednost je bila ob vznožju prej omenjenega vzpona že manjša od ene minute.

Rodriguez ponovil vajo iz lanskega leta
Francoza so kmalu ujeli, prvi pa je napadel Thibaut Pinot. Sledili so še Basso, Pozzovivo, Valverde, Quintana, Rodriguez, Martin in Majka. Na najstrmejšem odseku vzpona, tam kjer pred enim letom, je tudi tokrat skočil Rodriguez. Špancu ni mogel nihče več slediti in tako je nadaljeval v samostojnem pobegu.

Na vrhu klanca je imel že 11 sekund prednosti. Na spustu in proti cilju je to prednost povečal na 17 sekund. Rodriguez se je lahko veselil zaslužene zmage. Že druge zapored na tej dirki. Drugi je bil Alejandro Valverde, tretji pa Rafal Majka. Daniel Martin je bil četrti, Enrico Gasparotto pa peti.

Sledili so še Dani Moreno, Pieter Serry, Franco Pellizotti, Ivan Santaromita, Robert Gesink, Ivan Basso in Thibaut Pinot. »Če sem hotel zmagati, potem sem moral tam napasti. Lombardija ni nikoli lahka. Še posebej ne v takih vremenskih razmerah, « je po zmagi dejal Rodriguez, ki je prevzel tudi vodstvo na najprestižnejši kolesarski lestvici. Slovencev tokrat ni bilo na startu.