Kako Zwift nadzoruje tekmovalce in preprečuje goljufanje na virtualnih dirkah

Virtualno kolesarstvo je v letošnjem letu v velikem porastu zaradi karanten po celem svetu, v zadnjem obdobju pa tudi zaradi slabšega vremena, v katerem si marsikdo ne želi več na cesto ali v gozd. Kmalu se bodo kolesarji pomerili tudi na prvem svetovnem prvenstvu v e-kolesarstvu, že nekaj časa pa se na Zwiftu odvijajo resne dirke profesionalcev, ki prinašajo tudi denarne nagrade najboljšim.

Na dirke najvišjega nivoja na Zwiftu morate biti vabljeni in ker potekajo tudi pod okriljem Mednarodne kolesarske zveze (UCI), veljajo stroga pravila za nadzor nad tekmovalci. Za veliko večino uporabnikov spodaj navedeni podatki ne veljajo, pri vseh ljubiteljskih kolesarjih se Zwift še vedno zanaša na njihovo poštenost pri navajanju višine in telesne teže, s katero določajo moč poganjanja pedal in njihovo hitrost v virtualnem svetu.

Pri tekmovalcih pa so pravila mnogo bolj stroga. Zwift in UCI delita prekrške na nenamerne, pri katerih je sankcija le izbris rezultata na dirki, in na namerno goljufanje, kjer so kazni veliko hujše. Med nenamerne prekrške spada napačno delovanje trenažerja, med namerne pa goljufanje pri poročanju o telesni teži, goljufanje pri podatkih o moči ipd. Za prvi tovrstni prekršek Zwift predvideva šest mesečno prepoved uporabe platfome, za drugega enoletno, za tretjega pa doživljenjsko prepoved, ki je tudi najhujša sankcija UCI-ja ob kazni 5000 švicarskih frankov.

Če vam sodnik ne verjame, vas čakajo virtualni intervali

Kako torej Zwiftovi sodniki preprečujejo goljufije? Vsi tekmovalci morajo imeti neposredno z Zwiftom povezan pametni trenažer, merilec srčnega utripa in merilec kadence, za preverjanje podatkov pa morajo ob koncu dirke komisarjem poslati še podatke o moči z ločenega merilca moči, ki ga morajo imeti na kolesu (SRM, Garmin Vector, …). Komisarji nato primerjajo podatke trenažerja s podatki zunanjega merilca moči in iščejo morebitne diskrepance, ki bi kazale na goljufanje. Na zahtevo sodnikov morajo tekmovalci predložiti točne podatke o napravah, ki jih uporabljajo in njihovi programski opremi ter jih podkrepiti tudi s foto dokazi. Če sodniki še niso prepričani, lahko zahtevajo test kolesarja v svetu Watopia na progi Three Sisters, kjer s standardiziranimi intervali na vzponih in v šprintu preverjajo, če kolesar res lahko dosega takšne številke, kot jih je na dirki.

Zadnji korak za preverjanje moči so podatki z intervalov, ki so jih kolesarji opravili na cesti in ki jih prav tako morajo predložiti sodnikom. Zahtevajo njihove maksimume na vzponu - 5 sekund max, 1 minuto max, 5 minut max in 20 minut max, vsi podatki pa morajo biti opremljeni tudi s podatki o srčnem utripu kolesarja.

TRGOVINA

06.11.2020

Zwift s pridobljeno finančno inekcijo napovedal razvoj lastne strojne opreme

0

Drugi del preverjanja je pri opremi, pred vsako dirko morajo kolesarji opraviti nadzorovano 10-minutno kalibracijo trenažerja, ki zagotavlja, da so njihovi podatki najbolj točni, kar so lahko. Tretji del pa je seveda teža in višina kolesarja, kjer so pravila zelo stroga.

Tudi višina in teža z video dokazi

Pri tekmovanjih, ki se dogajajo na istem mestu, torej kolesarji na trenažerjih poganjajo pedala drug ob drugem, so vsi tekmovalci s strani sodnika pred začetkom izmerjeni in stehtani, tako da do zlorab ne more priti. Pri dirkah od doma pa morajo kolesarji podatke opremiti z video dokazi tehtanja in merjenja višine.

Ker gre za tekmovanja pod okriljem UCI, so kolesarji podvrženi enakim antidopinškim pravilom kot tekmovalci na cesti, vsi morajo prav tako imeti veljavno licenco UCI in nacionalne kolesarske zveze.

Možnosti za goljufanje je veliko, a so komisarji Zwifta na preži, kazni pa zelo hude, kar sta v zadnjih dneh spoznali britanski kolesarki ki so ju ujeli pri prirejanju rezultatov merilcev moči. Zwift ima dve pravili: zabavaj se in ne goljufaj. Njihovi sodniki skrbijo, da vsaj glede slednjega ni nobenega dvoma.