Marko Džalo razkriva: Riž, hrana v konzervah in več proteinskih napitkov

Hrana v konzervah
Na dirki po Pekingu morajo biti kolesarji še posebej pozorni na hrano, ki jo zaužijejo. Še posebej meso je skorajda strogo prepovedano, predvsem zaradi bojazni, da je okuženo s klenbuterolom. In tako ekipe iščejo drugačne rešitve, kako kolesarjem zagotoviti dovolj snovi, ki jih telo potrebuje.

Kako to rešijo pri Skyu? Za odgovor smo prosili Marka Džala. »Glede na prejšnja leta je hrana dokaj dobra. Kolesarji se izogibajo mesu, saj nikoli ne veš, kaj je notri, tako da smo s seboj pripeljali konzerve tune in piščančjih prsi. Da poleg riža zaužijejo še proteine, ki jih meso ponuja. Seveda brez proteinskih napitkov ne gre, v Evropi je navada da jih popijejo takoj po dirki, tu jih nekateri pijejo še med večerjo in ob zajtrku, « je pojasnil Marko Džalo.

Onesnaženost v obliki jutranje meglice
In potem je tu še onesnažen zrak. Drugo etapo so morali organizatorji celo skrajšati. Za več kot 35 kilometrov. A drugače pač ni šlo. In prav pred tisto etapo so kolesarji in spremljevalno osebje občutili, kako zelo onesnažen je zrak v Pekingu in okolici. »Hotel je bil od Pekinga oddaljen 250 kilometrov, a je onesnaženost zraka vseeno zameglila okolico. Zato so se kolesarji pogovorili z organizatorjem dirke, ki je upošteval njihovo skrb za zdravje in skrajšal etapo za dobrih 30km. Do tja kjer je bila onesnaženost zraka v 'mejah normale', « je pojasnil Marko Džalo.

In kako se to onesnaženost sploh občuti? »Sprva misliš, da je vse to le jutranja meglica, a kaj kmalu občutiš smog v pljučih. Kolesarji tožijo po oteženem dihanju in bolečinah v pljučih. S polno sapo je skoraj nemogoče vdihniti, « je še razkril Džalo in nam to poskusil čim bolj nazorno predstaviti: »Izgleda tako, kot bi se v zgodnjem jesenskem jutru peljal v Ljubljano, ko ne vidiš kilometer naprej. Sonce pa je le rahla svetlobna krogla ki seva skozi 'meglo'. «