Matej Drinovec: Od nesreče do "Kitajska, nikoli več"

Matej Drinovec je sicer član moštva KK Kranj, a v zadnjih mesecih je pisal posebno zgodbo. Večina kolesarjev v tem obdobju počiva, vsaj s tekmovalnega vidika. A ne vsi. Drinovec se je dolgo časa potikal po Aziji in dirkal na tamkajšnjih etapnih preizkušnjah. Z njim smo se dogovorili, da nam v nekaj zapisih razkrije njegovo pot, dirkanje in nenazadnje dosežke. Prva dva zapisa ste že prebrali. Tu je zapis s prve dirke – dirka okrog jezera Poyang, kjer se mu je zgodila tudi huda nesreča.

Matej Drinovec
Dirka okrog jezera Poyang na Kitajskem sicer ni del serije UCI, pritegne pa veliko močnih ekip, saj nagradni sklad za 11 etap znaša okrog 150.000 evrov. Posebnost je tudi ta, da gre v bistvu za sklop enajstih enodnevnih dirk, Vodijo pa tudi lestvico za skupni seštevek. To samo pomeni, da kdor določene etape ne zaključku, lahko naslednji dan spet starta. Prav zato si lahko samo predstavljate, da v vsaki etapi prvo uro leti v povprečju tudi prek 50 km/h. Prva etapa je bila po mnenju organizatorja prezahtevna oziroma prenevarna in ni štela za GC. Škoda, saj sva se tako jaz, kot tudi Marko Pavlič, odlično odrezala. Jaz sem bil šesti, Marko pa celo na stopničkah. Kot se je kasneje izkazalo, poteza, da etapa ne šteje za skupni seštevek ni bila najboljša, saj v prihajajočih etapah potem niso pustili nobenega bega. Nekaj dobrih uvrstitev za našo ekipo ni zadostovalo za dobro razpoloženje, saj smo bili velikokrat tudi udeleženi v padce v zaključku. Sam sicer nisem občutil trdote asfalta, a je vedno nastradal moj »konjiček«. Ravno pred dnevom premora se mi je zgodila nesreča o kateri ste verjetno že brali in res ne bi rad »pogreval« te zgodbe. Osma etapa je minila v znamenju ekipnega kronometra, a smo na žalost zaostali preveč, da bi se lahko še boril za najvišja mesta v skupnem seštevku. Naslednji dve etapi v gorah sem se boril po najboljših močeh, a pozornost je že bila pri zadnji etapi, ki mi je zares ustrezala. Na žalost je bila selekcija na razgibanem krogu manjša od pričakovane in v zaključek je prišla skupina okrog 40 kolesarjev. Uvrstil sem se na deseto mesto, kar glede na potek dirke sploh ni bilo slabo. Drugače pa je Poyang dirka, ki bi se je moral po mojem mnenju udeležiti vsak »polprofi« kolesar. Odlično vzdušje, hoteli in organizacija te vsako leto znova pritegnejo ... pa čeprav vsako leto rečem »Kitajska, nikoli več«.

PREBERITE ŠE:
Matej Drinovec in njegova Azija
Nutella in obvezna oprema

O nesreči, o kateri je Drinovec na kratko pisal v tem članku, je več povedal na facebook profilu. Tam je v dveh zapisih povedal naslednje:
Zapis po etapi, v kateri je prišlo do nesreče:
"Razbil ko kanta", so besede,ki najbolje opisuje današnjo etapo. Od starta dirkam napadalno a se ne zgodi nič. Vetra je premalo za "razpoloviti" grupo,a dovolj da je v pelotonu dokaj lagodno. V šprintu vsi sveži, po celi cesti, izgubim Nicka in nato poskušam po zunanji strani naprej, "na glavo" skozi ovinek. Par kolesarjev totalno zgreši linijo in jih odnese v ograjo, bremzam, se ustavim, in dobra uvrstitev gre po gobe. Ko prečkam cilj, pred mene skoči nepozorni uradnik in trk je neizogiben. Sam jo odnesem z manjšim pretresom, presekano ustnico in bolečim zapestjem, on pa nezavesten obleži na cesti. Odpeljejo ga z rešilcem in samo upam lahko, da je vse ok. Tega je zadnje čase v kolesarstvu preveč. Popoldne smo šli na masažo, jutri počivamo in si ližemo rane, potem pa se počasi začnejo odločilne etape.

Zapis po hudem padcu in nesreči:
Kolo sreče se okreče ... no, tole moje se vsaj nekaj časa ne bo več. Dolgo časa sem premišljeval, ali naj objavim ta zapis ali ne, a v upanju, da doseže čim več ljudi, je vseeno tu. Vsi, ki ste zadnjič brali o nesreči po cilju, naj vam sporočim, da je moški na žalost umrl. Niti ga nisem poznal niti dobro videl, pa vseeno te taka novica pretrese. Zadnja dva dneva sta bila polna nervoze, zasliševanj. Ampak, glede na današnji pogovor s policijo in zavarovalniškim agentom, naj bi bil primer zaključen. Cmok v grlu ostaja, a grem dalje. Vsem, ki obiskujete dirke, navijate za nas, pomagate soustvarjati dirke, pa polagam na srce: Ne stojte na zunanjem robu ovinka, če veste, da bo gruča kolesarjev pridrvela s polno hitrostjo vanj. Pustite nekaj metrov za ciljno črto prostih, da se lahko normalno ustavimo in ne delajte "selfijev" z nami v trenutkih, ko je naš utrip okrog 200, hitrost pa taka, da jo kamera vašega mobilnika komaj dohaja. Malo zdrave pameti, pa bo za vse bolje!