Mohoričev zid, Wellensova izkoriščena priložnost, napačno proslavljanje Alaphilippa

15. etapa je kolesarje vodila med mestoma Muret in Carcassonne. Etapa je bila dolga 169 kilometrov. S tremi kategoriziranimi vzponi je bila namenjena ubežnikom. Sicer je prišlo tudi do padca in posledično so se v ozadju znašli številni kandidati za visoka mesta v skupnem seštevku. Tadej Pogačar pa je poskrbel, da so vsi ujeli priključek. Potem pa je prišlo do novih napadov in oblikovala se je velika ubežna skupina s številnimi zvezdniki: Van der Poel, Van Aert, Simmons, Alaphilippe, Matej Mohorič, Wellens … V nadaljevanju je prišlo do še večje selekcije in Mohorič se je vozil z najboljšimi vse do zadnjega kategoriziranega klanca, kjer pa je popustil. Dobrih 40 kilometrov pred ciljem, kjer je bilo najtežje, je napadel Tim Wellens. Belgijski državni prvak je bil premočan za vse in do cilja je samo še povečeval prednost. Na koncu se je veselil zaslužene zmage. Povprečna hitrost pa spet izjemna - 47,4 km/h. Victor Campenaerts je bil z zaostankom 1:28 drugi, tretji pa Julian Alaphilippe. Francoz je dobil sprint skupine 22 kolesarjev, na koncu pa se je veselil, saj je menil, da je prišel do zmage. Glavnina je zaostala za dobrih šest minut. Pogačar je obdržal vodstvo, tu pa so odzivi po etapi.

Tim Wellens: To je posebna zmaga. Vsi poznajo Tour de France. Vsi želijo tu nastopiti, ni pa jih veliko, ki lahko tu zmagajo. Zato je to lepa zmaga. Danes sem se počutil zelo dobro. Pred etapo sva se z Nilsom šalila, da bova šla v beg. Naenkrat je prišlo do množičnega padca. Poskušali smo vse zaustaviti in počakati, vendar pa so nekateri še napadali. Sledil sem eni potezi in se znašel v pobegu. Na vzponu je spet eksplodiralo, na zadnjem klancu pa sem se zelo dobro počutil. Vedel sem, da moram napasti sam, če želim zmagati. Na vrhu klanca sem izbral pravi trenutek. Čutil sem, da lahko zdržim do konca. Seveda pa svojo zmago takoj zamenjam za rumeno Tadeja Pogačarja v Parizu. Vedel sem, da moram uživati v trenutku. Vozil sem na polno do konca, saj sem želel imeti čimvečjo prednost, da bi to zmago v polnosti užil in morda po ciljni črti dvignil kolo visoko v zrak. Ampak, zmage sem bil tako vesel, da sem to pozabil storiti.

Tadej Pogačar: Lepo je bilo poslušati, kako se prebija skozi zadnje kilometre. Danes me je resnično presenetila njegova moč. Zasluži si zmago. Zelo sem vesel zanj. Celo bolj vesel, kot sem, ko sam zmagam v etapi. Tim trdo dela pri branjenju majice. Je eden izmed najboljših klubskih kolegov, ki sem jih kdajkoli imel. Skozi sezono se veliko žrtvuje tudi na klasikah. Vedno naredi vse za ekipne cilje. Danes je dobil svojo priložnost in jo je tudi izkoristil. Dokazal je, da je šampion.

Julian Alaphilippe: Po padcu sem si uspel spet postaviti ramo na pravo mesto, saj sem se spomnil, kako to naredijo v bolnišnici. Boril sem se. Imel sem dobre noge. Radijska postaja po padcu sploh ni delovala. Kot kakšen idiot. Sprintal sem na zmago.”

Matej Mohorič: Drugače sem imel vrhunske noge. Vse se mi je poklopilo. Vedno sem bil tam, kjer sem hotel. Vse od starta. V ubežni skupini so bila sama prava imena in vsi so bili zelo, zelo močni. Ko so se začeli kategorizirani vzponi, sem se počutil dobro, ampak, mogoče sem na drugem kategoriziranem vzponu, kjer nas je v ospredju ostalo kakšnih osem šel kar do limita. Ampak, upal sem, da so šli tudi vsi ostali. Na tistem strmem vzponu pa se je izkazalo, da so bili očitno vsi ostali še povsem sveži in so šli lahko na polno. Jaz sem se tam praktično zaletel v zid in sem komaj prišel do cilja. Ko enkrat ne moreš več z najboljšimi, je tudi za glavo težko. Ampak, danes sem res šel do svojega limita in še čez. Še vedno upam, da lahko v 20. etapi kaj dosežem. Kljub temu, da sem v daleč najboljši kondiciji za sebe, to danes ni bilo dovolj.