Po dirki za zgodovino. Izjave najboljših

Remco Evenepoel: Slabo mi je od tako velikega napora. Težek dan je bil. Osvojiti dve zlati medalji. To je nekaj zgodovinskega. Od napada naprej sem šel vseskozi na polno. Nikoli nisi povsem prepričan, a čutil sem, da tudi Madouas popušča in tist odsek, ko sem se ga otresel mi je res ustrezal. Tista prazna guma dobre štiri kilometre pred ciljem je poskrbela za veliko stresa. Naenkrat sem čutil, da je guma prazna in da moram kar se da hitro zamenjati kolo. V avtu na to sprva niso bili pripravljeni. Na srečo sem imel dovolj veliko prednost in se je vse dobro izteklo. Kakšen dan!

Valentin Madouas: Želel sem napasti prej in si privoziti nekaj prednosti pred favoriti. Vedel sem, da se bodo za mano udarili in da bom potreboval nekaj prednosti, če bom želel ostati pred njimi. Tako sem si lahko celo nekoliko oddahnil, preden so me ujeli. O takem načrtu smo se tudi pogovarjali pred dirko. To smo tudi naredili. Vedel sem, da me bo nekdo od najboljših ujel in da mu bom moral slediti. Tako sem želel priti do medalje. Dal sem vse od sebe. Šel sem prek sebe, pa čeprav je bilo do cilja še zelo daleč. Uspelo mi je osvojiti drugo mesto. Tu, v Parizu. Pod Eiffelovim stolpom. To je fantastično. To so sanje. Že med Tourom sem vedel, da sem v življenjski formi, vendar tega nisem mogel pokazati. Uspel sem si spočiti in se osredočiti na to dirko. Bil sem samozavesten. Z ekipo smo želeli osvojiti medaljo in uspelo nam je osvojiti dve.

Christophe Laporte: Upali smo, da se bomo lahko borili za zmago, a nam to ni uspelo. Poskusili smo. A srebrna in bronata medalja sta odlični. Stati na olimpijskem odru v Parizu, to so sanje. Sploh nisem vedel, da sem tretji. To sem spoznal šele potem, ko mi je na cilju Madouas povedal, da je on bil drugi, jaz pa tretji. Žena je tu, prijatelji, otroci. Zelo ponosen sem na to, da sem to dosegel zanje in za Francijo.

Mathieu Van der Poel: Ko nas je pet kolesarjev naredilo razliko, sem zares menil, da se bomo med sabo pomerili za zmago. Imeli smo lepo prednost. Ko pa so nas ujeli, je Remco izbral pravi trenutek. Dirka je bila težka. Ko je Remco napadel, nihče pa mu ni sledil, sem takoj vedel, da ga bomo težko ujeli. Ob napadu nisem šel povsem v rdeče. Že pred dirko sem dejal, da je eden izmed najbolj nevarnih kolesarjev, če mu dovoliš tako vožnjo. Dylan je opravil odlično delo, saj je razliko poskušal ohranjati dovolj majhno. Potem sem na Montmartre naredil vse, kar sem lahko. Sledil mi je Wout, ki mi jasno ni pomagal, saj je imel spredaj Remca. To se pač zgodi na dirki.