Primož Roglič: Življenje bo šlo naprej, tudi če Toura ne dobim

Primož Roglič je v intervjuju za cyclingnews.com govoril o nadvse uspešni, a tudi padcev polni sezoni. Pa tudi o trenutno zagotovo največjemu tekmecu Tadeju Pogačarju. “Nisem kolesarski terminator. To nisem jaz,” je dejal v intervjuju, potem ko so mu v zadnjih letih mnogi očitali, da med sezono ne pokaže pravih čustev. Da je v intervjujih na dirkah zelo zadržan …

"Težave v življenju jemljem kot izziv in ne kot problem. Mislim, da sta življenje in dirkanje lepša, če vse skupaj jemlješ na tak način. Kar se trenutno dogaja na svetu, nas vse opominja, da moramo uživati v življenju."
Primož Roglič

“Težave v življenju jemljem kot izziv in ne kot problem. Mislim, da sta življenje in dirkanje lepša, če vse skupaj jemlješ na tak način. Kar se trenutno dogaja na svetu, nas vse opominja, da moramo uživati v življenju. Če ne bi užival v dirkanju in treningu, pa v bolečini in trpljenju, potem bi počel kaj drugega, kar bi me veselilo. V življenju moram biti srečen,” je dejal Roglič:

“Niti nisem človek, ki bi se na ves glas hvalil. V našem športu moraš na cesti pokazati, česa si sposoben. Z nogami, ne na televiziji. Mislim, da je ljudem všeč, če se ne predaš in se boriš. Predvidevam, da s tem pošiljam sporočilo, kako se ne smeš predati in mislim, da ljudje to cenijo.” Športni direktor Addy Engels je dejal, da je Roglič močan tako fizično kot psihično. To ga žene naprej tudi v težkih trenutkih.

Predvsem pa je moral hitro osvojiti skrivnosti profesionalnega kolesarstva, pa čeprav je bil še nedavno začetnik: “Kariera se je razvijala super hitro. V kolesarstvo sem prišel iz drugačnega športa in vsega sem se moral naučiti zelo hitro. Naučiti se moraš, kako se voziti, sam pa sem se moral naučiti tudi, kako trpeti.” Zdaj je za njim nova sezona. Sezona 2021. Uspešna, zagotovo.

Čeprav je padel na Touru in že prej na dirki Pariz-Nica, je kasneje osvojil zlato medaljo v vožnji na čas na olimpijskih igrah. Tretjič zapored je dobil dirko po Španiji, dobil pa je tudi dirko po Baskiji. “Noro, kajne. Ampak, bilo je lepo, uživaško in uspešno. Užival sem. Sezona je hitro minila. Zdi se, da se voziš na letališče na prvo dirko v sezoni in le nekaj mesecev kasneje že potuješ na zadnjo. Vmes pa se je veliko dogajalo. Številni vzponi in padci.”

In še boleči spomini na Tour? “Treniral sem zelo trdo in bil sem zelo dobro pripravljen za Tour, vendar pa nisem imel sreče. Zaradi padca sem kasneje odstopil in ni bilo alternative. Zato je bil to slab Tour. Upal sem, da si bom do olimpijskih iger opomogel, a sem se zelo pozno odločil za nastop, saj dolgo nisem mogel trenirati. Šele v zadnjih dneh pred odhodom v Tokio sem se bolje počutil. Na cestni dirki sem imel težave s krči in bolečino v mišici. Na start cestne dirke smo se odpravili že ob 6:15 in že v avtobusu sem zaradi bolečine težko sedel. Krče sem čutil že po 30 kilometrih dirkanja. Dirko mi je uspelo dokončati, a v naslednjih dveh dneh sem sem bil v bolečinah in nisem si mislil, da mi bo uspelo.”

Potem pa je prišel pravi dan. Vožnja na čas in izjemna predstava. “Tisti dan sem se končno dobro počutil. Brez bolečin v disciplini, ki mi je najbolj všeč.” Veselil se je prepričljive zmage, potem pa je dobil še Vuelto. “Na začetku sezon Vuelti nikoli nisem imel v programu, potem pa mi je dirko uspelo dobiti trikrat zapored. To je vsekakor posebna zgodba.”

"Spoznal sem, da me žene naprej. Da postanem najboljša možna verzija samega sebe. Brez njega tudi jaz ne bi bil tako dober. Meni in ostalim postavlja izzive in za to smo lahko hvaležni."
Primož Roglič o Tadeju Pogačarju

In cilj za prihodnje leto? Program še ni določen. Ponavadi ga z ekipo oblikujejo na decembrskih pripravah: “Vsekakor se želim vrniti na Tour in ga poskušati dobiti. A spoznal sem, da ni konec sveta, če ne dobiš Toura. Življenje bo teklo dalje, tudi če Toura ne dobim.” Očitno se bo tudi naslednje leto za zmago boril s številnimi tekmeci, v prvi vrsti z dvakratnim zmagovalcem Tadejem Pogačarjem:

“Na Touru je vedno veliko fantov odlično pripravljenih. Če ga želiš dobiti, moraš vse premagati. To je preprosto kolesarsko pravilo. Če ne bi bilo Tadeja, potem bi bil veliki favorit Egan Bernal, morda Chris Froome ali kdo drug.” O Pogačarju pa? “Spoznal sem, da me žene naprej. Da postanem najboljša možna verzija samega sebe. Brez njega tudi jaz ne bi bil tako dober. Meni in ostalim postavlja izzive in za to smo lahko hvaležni.”