Svetovni prvak najprej poskrbel za očeta

Svetovni prvak najprej poskrbel za očeta
13.01.2020 AVTOR: DZ, foto: sirotti

Mads Pedersen. Svetovni prvak je pred sezono, ki jo bo odpeljal v mavričnem dresu za cyclingnews.com dejal, da je njegov naslednji cilj dobiti eno izmed velikih klasik.

"Pri badmintonu pa sem polomil preveč loparjev. Potem mi je oče kupil kolo, tako da sva skupaj kolesarila. Imel sem sedem let in z njim sem rad kolesaril. Od tam se je vse razvilo."

V mavrični majici bom letos občudovali Madsa Pedersena. Danec je lani v Yorkshiru v zares težkih vremenskih razmerah prišel do neverjetne zmage. Komaj 24-letni član Trek Segafreda pa si je zmago povsem zaslužil in zdaj ga "mavrična" sezona. Sam pa ima zelo jasen dolgoročni cilj.

“Resnično želim dobiti dirko Pariz-Roubaix. Med mladinci mi jo je že uspelo, zdaj pa želim domov prinesti tisti veliki tlakovec. Ne bom rekel, da bom zmagal letos, saj vem, kako težko je dobiti klasiko, vendar pa upam, da imam pred sabo še kar nekaj let dirkanja na najvišji ravni. Če pa bom do konca kariere dobil dirko po Flandriji, in ne dirke Pariz-Roubaix bom ravno tako ponosen," je za cyclingnews.com dejal Pedersen.

Poudaril pa je še: "Še vedno sem lačen uspehov. To je šele začetek. Imam 24 let in želim še več." Sezono bo začel na dirki Tour Down Under. Potem pa bo vse moči usmeril v njemu najlubše klasike. Z mavrično majico bo v središču pozornosti in zato bo tudi nekoliko težje dirkati:

"Pripravljen sem. Vsaj menim, da sem. Seveda bo to zame nov položaj in drugačnega dirkanja se moram še naučiti. Morda bomo v prednosti. Če bodo vsi pozorni name, potem bo to morda dobro za klubske kolege, saj imamo v ekipi močne kolesarje." Pedersen je še izpostavil, da želi že spomladi doseči vrhunsko formo, kar mu lani ni uspelo.

 

"Pri 15 letih sem mu dejal, da mu ne bo več treba delati kot voznik tovornjaka, če bom s kolesarstvom dovolj zaslužil."

Poleg vseh obveznosti, ki jih prinese naslov svetovnega prvaka, pa si je vzel tudi čas za družino. Staršema želi povrniti del tistega, kar sta vložila vanj. Že septembra je odprl lokalno kolesarsko trgovino, v kateri dela oče, ki je tako lahko opustil poklic voznika tovornjaka.

"Družina mi res veliko pomeni in zame je pomembno, da smo skupaj. Oče dela v moji trgovini. Odprl sem jo, da sem mu lahko ponudil delo. Imamo tudi mehanika, oče pa ima zdaj dovolj časa, da mi pomaga tudi pri treningu hitrosti za motorjem. Z mano je bil od mojih začetkov v kolesarstvu. Tesno sva povezana. Prepričan sem, da je ta vez močnejša, kot pri številnih drugih. Pri 15 letih sem mu dejal, da mu ne bo več treba delati kot voznik tovornjaka, če bom s kolesarstvom dovolj zaslužil."

Prav oče ga je prepričal, da se začne ukvarjati s kolesarstvom, pa čeprav predtem nihče v družini ni kolesaril: "Začel sem z nogometom, potem pa nadaljeval z badmintonom. Ekipnih športov nisem maral, vedno so bili drugi krivi za poraz. Pri badmintonu pa sem polomil preveč loparjev. Potem mi je oče kupil kolo, tako da sva skupaj kolesarila. Imel sem sedem let in z njim sem rad kolesaril. Od tam se je vse razvilo."

"Morda bomo v prednosti. Če bodo vsi pozorni name, potem bo to morda dobro za klubske kolege, saj imamo v ekipi močne kolesarje."
Značke: Cestno
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ