Kolesar na sliki izgleda, kot da skozi gozd drvi z veliko hitrostjo. A to je zgolj iluzija, saj se Nino na sliki premika zgolj z nekaj kilometri na uro. Nino je invalid in ne more poganjati kolesa. A kombinacija Samove fotografske kreativnosti na eni in Ninovega adrenalinskega duha na drugi strani, je ustvarila čudovito fotografijo in zgodbo o hitrosti.
Ko se je Vidic odločil za fotografski eksperiment s fotoaparatom, pritrjenim na kolo, je bil Nino prva oseba, ki jo je poklical. "Še preden sem mu povedal kaj točno nameravam, je dejal 'narediva to! ' ", se spominja Samo. Za Nina je bila to priložnost, da se zopet zbliža z ekstremnimi športi, ki jih obožuje že od nekdaj.
Samo je iz Anglije naročil pomožna kolesa, ki so jih na kolo pritrdili v lokalnem kolesarskem servisu, kolo pa so nekoliko priredili še s širšim krmilom in sedežem. Samo je fotoaparat pritrdil na vilice kolesa in Nino se je lahko s kolesom spustil po rahlem klancu. "Ko je bilo vse pripravljeno, sva v roku 20 minut dobila vsaj 15 dobrih fotografij ".
Samo je bil po slikanju navdušen nad fotografijami, še bolj pa nad Ninovo reakcijo. "Po nesreči je bila to njegova prva priložnost, da se usede na kolo ". "Bilo je zelo čustveno ". To ni bil zgolj projekt o fotografiji, temveč o človečnosti.
Povzeto po Canon Stories
nazaj na vrh
