Kalški greben (2224 m) čez planino Koren

Kalški greben (2224 m) čez planino Koren
17.10.2012 AVTOR: Matej Zalar
Kalški greben je eden od vrhov, s katerega se najlepše vidi vse najpomembnejše vrhove Kamniško-Savinjskih Alp.
Na neizraziti vrh, ki je pravzaprav najvišja točka daljšega hrbta, vodijo poti z Jezerskega (Suhadolnik), Kamniške Bistrice (čez Kokrsko sedlo) in Krvavca oziroma s Kriške planine. Zadnja je najlažja in v smeri čez planino Koren tudi najmanj zahtevna. S Kriške planine namreč gor vodi tudi pot čez Veliki Zvoh (1971 m), ki je večinoma nezahtevna, z izjemo krajšega skoka po z jeklenico zavarovani grapi (obvezna čelada!), ki je prezahteven za izlet s psom.

Do planine Koren (1675 m)
Od parkirišča pred Kriško planino gremo po makadamski cesti, ki skozi podvoz (pod smučarsko progo, na desni so žičniške naprave) pripelje do manjšega kamnoloma, kjer se usmerimo desno in nadaljujemo po pašniku ob ograji, najprej po desni, potem pa jo prečkamo in nadaljujemo po njeni levi strani. Kasneje se začne pot skozi rušje vzpenjati strmeje, a se kasneje precej spusti za kakšnih petdeset metrov. Z desne se priključi pot iz doline Korošice (Markova raven, 980 m) oziroma iz smeri Kamniške Bistrice. V nadaljevanju prečkamo ogrado pašnika, ves čas se počasi vzpenjamo po markirani poti do planine Koren s pastirskim stanom, kjer smo po slabi uri in pol hoje.

Ko se dvignemo nad stan, nadaljujemo nekoliko v levo in se strmeje vzpnemo po travnatem terenu. Čez mini preval pridemo do kotanje z mlako, kjer nadaljujemo naravnost do naslednjega razpotja. Tam se desno odcepi pot proti Kompoteli (1989 m) in Mokrici (1853 m) (glej okvir Če ste pri moči), levo pa zavijemo v smeri Vrha Korena (1999 m).

Mimogrede še na Vrh Korena (1999 m)
Pot se strmeje vzpne in na slabo vidnem razpotju se lahko čez skale dvignemo nekaj deset ali dvajset metrov višje na Vrh Korena, od koder se sproži tako rekoč enak pogled kot s cilja na Kalškem grebenu.

Vrnemo se na pot, ki pripelje do precej velikega travnika, od koder se med rušjem spusti dobrih sto metrov do Škrbine (1870 m). Že po nekaj metrih pridemo do razpotja, kjer zavijemo levo (desno pot na Kalško goro, 2047 m). Med rušjem, kjer zna biti poleti zelo vroče, se precej strmo vzpenjamo do širokega razglednega travnika. Nadaljujemo naravnost do skalnatega grebena, kjer zavijemo desno in že po nekaj korakih dosežemo vrh.

Čeprav je gora nizka, je razgled veličasten: Storžič (2132 m) je na zahodu, pred nami pa severno od zahoda proti vzhodu obe Kočni (Jezerska, 2540 m, in Kokrska (2520 m), Grintovec (2558 m), Skuta (2532 m), Turska gora (2251 m) in Kamniško sedlo (1976 m) z Brano (2252 m) in Planjavo (2394 m), jugozahodno pa je Krvavec z Zvohom (1974 m).

Za povratek smo tokrat izbrali isto pot.
Značke: Cestno
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ