Primož je dobil spomenik, rožnata pentlja pa kaos

Primož je dobil spomenik, rožnata pentlja pa kaos
06.10.2020 AVTOR: Nejc Grilc, foto: Sirotti

Prva nedelja v oktobru bo slovenskim kolesarskim navdušencem ostala v spominu, saj je Primožu Rogliču na neverjeten, a zaslužen način uspelo osvojiti prvi spomenik za slovensko kolesarstvo. Medtem kaos na Giru obeta zanimivo dirko.

Vstopili smo v obdobje, ki se je začelo v torek po SP v Imoli, ko nas 48 dni zapored čaka vsaj ena dirka svetovne serije, zelo pogosto sta hkrati na sporedu dve, včasih pa celo tri, kot bo primer na »super nedeljo« z etapo Gira, etapo Vuelte in Paris - Roubaixom.

A pojdimo počasi in ostanimo pri minulih sedmih dneh, ki so prinesli marsikaj novega, od potrditve, da je Marc Hirschi novi zvezdnik tudi na enodnevnih klasikah do prvega spomenika na Liege - Bastogne - Liege za Primoža Rogliča in Slovenijo.

Medtem ko smo na sončni strani Alp spet slavili junaka iz Zasavja, pa je že jasno, da v Walesu letos ne bodo slavili Gerainta Thomasa, vsaj ne kot zmagovalca Gira. Po težkem prvem kronometru in vzponu na Etno na rožnati pentlji vlada pravi kaos, ki obeta napete tri tedne dirkanja.

V rubriki Hudičev jezik smo izbrali štiri stvari, ki so zaznamovale minuli teden dni.

Kralj Primož je spet na najvišji stopnički

»Hvala vsem za vašo nesebično pomoč. Končno sem uspel nekaj zmagati,« je v smehu, v katerem pa je bilo čutiti malo grenkobe, med nazdravljanjem kolegom po zmagi na Liege - Bastogne - Liege povedal Roglič.

Z dramatično zmago na »stari gospe«, najstarejši enodnevni dirki v koledarju in enem od petih spomenikov, je dobil vsaj nekaj zadoščenja po razočaranju na dirki po Franciji. A tudi v Belgiji vse do samega zaključka ni bil v ospredju.

Svetovni prvak Julian Alaphilippe je prvič pokazal mavrično majico in hitro je bilo jasno, da se svetovni prvak ne namerava voziti v ozadju. Ko je na zadnjem vzponu prišlo do neizogibnega napada, podobno kot teden dni pred tem na SP, so bili favoriti pozorni in v ospredju se je izoblikovala elitna skupina, tudi s prvim in drugim z dirke po Franciji.

V šprintu pa je naporen teden dni zlezel pod kožo tudi Alaphilippu, ki je s kotičkom očesa zagledal Marca Hirschija, kako mu leze mimo, z nevarnim manevrom ga je zaprl in v procesu skoraj pokosil še Pogačarja. Oba sta obupala, Alaphilippe je preveč samozavestno dvignil roki v zrak že pet metrov pred ciljem, potem pa mu je Roglič odčital lekcijo, kako se šprinta vse do ciljne črte.

Roglič, če smo povsem pošteni, na LBL najbrž ni bil najmočnejši kolesar, zagotovo pa je bil najbolj vztrajen in jeklena volja je bila tokrat nagrajena. In če mu stvari v minulih tednih niso potekale povsem po njegovih načrtih, se mu je tokrat nasmehnila tudi sreča in kralj Primož se je vrnil na prestol. Ne z rumeno majico, kot bi si zagotovo želel, a tudi prvemu spomeniku zagotovo ne bo gledal v zobe. Nenazadnje se z zmago na tritedenski dirki in spomenikom med aktivnimi kolesarji lahko pohvalita le še Vincenzo Nibali in Alejandro Valverde …



Hirschi postaja pravi naslednik Cancellare

Na Touru se je izstrelil med zvezde tudi na članski ravni, od konca dirke po Franciji pa Marc Hirschi izgleda strahotno dobro. Ujel je izjemno formo, za piko na i pa dirka s samozavestjo, s kakršno se v tem trenutku lahko pohvali le še Alaphilippe.

Na svetovnem prvenstvu je Hirschi brez težav preživel 5000 višinskih metrov in osvojil bron, na Liege Bastogne Liege bi brez manevra svetovnega prvaka morda celo zmagal, svoj pedigre na enodnevnih dirkah pa je potrdil na Valonski puščici.

Na slovitem Mur de Huyu zmagujejo le najbolj izkušeni kolesarji, ki imajo potrpljenje čakati do zadnjih 50 metrov »zidu«, preden se izstrelijo proti cilju, Hirschi pa se za zgodovinske smernice ni zmenil. Na svojem debiju v Ardenih je čakal dlje kot drugi, nato pa skorajda z zaprtimi usti prečkal ciljno črto, nihče Švicarju ni prišel niti blizu.

Fabian Cancellara je bil drugačen tip kolesarja, oba sta blestela na klasikah, a se je Spartak bolj osredotočal na severne tlakovane klasike. Po koncu kariere je postal mentor in trener Hirschija in izkušnje Cancellare novemu superzvezdniku iz mladega vala kolesarjev očitno pridejo še kako prav.

A do uspehov Cancellare Hirschija čaka še dolga pot, njegov vzornik ima v svojih vitrinah kar sedem zmag s spomenikov …



Na Giru brez izrazitega favorita

Geraint Thomas je na rožnato pentljo prišel kot prvi favorit, na Tirrenu in na svetovnem prvenstvu je bil v dobri formi, brezhibno je odpeljal še uvodni kronometer do Palerma in vse je bilo pripravljeno, da v ponedeljek na Etni obleče rožnato majico.

Potem pa je sledila katastrofa, podobna tisti z Blockhausa pred leti, kjer se je prav tako s padcem končal Thomasov naskok na Giro. V nevtralni coni je Valiažn povozil bidon in grdo padel, zaradi posledic pa je izgubil stik z glavnino še pred začetkom vzpona na Etno. Do cilja je sicer prišel, a je že izpadel iz igre za skupno zmago.

Vsaj navidez je v igri še vedno Simon Yates, ki je izgubil skoraj dve minuti in je na Etni deloval zelo slabo. Prva dva papirnata favorita sta že odpadla, kar obeta izjemno zanimivo nadaljevanje Gira. Jakob Fuglsang je zelo močan, a je ostal brez Alexandra Vlasova in Miguela Angela Lopeza in bo v gorskih etapah brez pomočnikov.

Vincenzo Nibali ima zagotovo najmočnejšo ekipo in trenutno deluje kot prvi favorit, a morski pes iz Messine dobro ve, da se Giro zmaguje v tretjem tednu, kjer je Nibali ponavadi najmočnejši. Lahko pri 35 letih v zrak še enkrat dvigne Trofeo senza Fine?

Za njima so Rafal Majka, Joao Almeida, Steven Kruijswijk, Domenico Pozzovivo, Wilco Kelderman, … Imena, ki jih ne gre kar tako odpisati, a hkrati tudi imena, ki ne bodo nadzorovala poteka dirke. Kdo bo letos prvi prečkal ciljno črto v Milanu?

Roglič odhaja na Vuelto, bo branil rdečo majico?

Tom Dumoulin je v intervjuju za nizozemske medije potrdil, da Primož Roglič z njim odhaja na Vuelto in da bosta glede na počutje na cesti videla, kdo bo kapetan, Dumoulin je še enkrat več zatrdil, da se je Rogliču pripravljen podrediti, če bo Zasavec na cesti izgledal bolje kot on.

Obramba rdeče majice je tako vse bolj verjetna, vprašanje pa je, koliko dinamita bo po težkem Touru, SP in klasikah za Vuelto sploh še ostalo v nogah Rogliča. Morda bi zdaj bil čas, da se prelevi v pomočnika in si kupi nekaj kredita za Tour naslednje leto, ko bo ob sebi potreboval predanega Dumoulina …

Vprašanje pa je, kako daleč bo letos Vuelta sploh prišla. Prva ovira bi lahko bilo vreme, saj dirka skoraj v celoti poteka na severu Španije, kjer v drugi polovici oktobra in na začetku novembra sneg ni izključen, na Tourmaletu, kamor se bodo povzpeli, je trenutno že bela kapa.

Še večja ovira bi lahko bil koronavirus, pandemija je v Španiji v tem trenutku precej hujša, kot v Italiji, zato bodo potrebni hudi varnostni ukrepi, če dirka želi priti do Madrida. A tako Giro kot Vuelta vsaj imata delujoče smernice s Toura, kako zapreti »mehurček«, da ta deluje. Vprašanje je le, če bodo enako uspešni kot njihovi francoski kolegi.





Značke: Hudičev jezik
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ