Matej Drinovec je sicer član moštva KK Kranj, a v zadnjih mesecih je pisal posebno zgodbo. Večina kolesarjev v tem obdobju počiva, vsaj s tekmovalnega vidika. A ne vsi. Drinovec se je dolgo časa potikal po Aziji in dirkal na tamkajšnjih etapnih preizkušnjah. Z njim smo se dogovorili, da nam v nekaj zapisih razkrije njegovo pot, dirkanje in dosežke. O dirki okrog jezera Poyang je že pisal, pa tudi o dirki, ki se je končala na vulkanu. Takoj po cilju je sledilo kolesarsko potovanje na za mnoge “obljubljeni” Bali.
"Ker se nama ni ljubilo urejati papirjev, sva odletela v Kuala Lumpur in potem sva se s prvim letalom vrnila v Indonezijo. Majhen trik, ki ti za nekaj deset evrov, prihrani čakanje v vrsti za podaljšanje vize."
Matej Drinovec
Matej Drinovec
Po prespani noči, smo se kar s kolesom odpravili na Bali, kjer naj bi bila na sporedu naslednja dirka. Dobrih 150 kilometrov kolesarjenja, vmes še trajekt. Vse skupaj nam je vzelo nekaj več kot 5 ur. Kjub utrujenosti pa je bila ta opcija še vedno boljša, kot da bi se po isti poti odpravili z avtobusom. V Denpasar smo prišli pred kolesarji, ki so izbrali motoriziran prevoz in se namestili v luksuznem hotelu Aston. Pričakovali smo, da bomo z dirkanjem nadaljevali že v petek, a nas je kmalu dosegla informacija, da dirka zaradi Mednarodne konference Svetovne banke odpade. Začetno razočaranje je kaj hitro minilo, saj smo lahko ostali v hotelu in tako smo se odločili, da si nekaj dni vzamemo »na izi«. Obiskali smo “Monkey forest”, različne slapove, riževa polja … Popoldneve pa smo večinoma preživeli na plaži v Kuti. Gre za znamenito surfarsko plažo z visokimi valovi, ki smo jih poskusili ukrotiti tudi mi. Bolj ali manj neuspešno. Ker pa ena odpadla dirka ni nobena, smo konec tedna izvedeli, da odpade tudi dirka na otoku Celebes. Kolesa so bila že pripravljena za letalski transport, ko smo izvedeli, da je dirka odpadla zaradi močnega potresa. Prižgemo televizijo in posnetki kažejo popolno razdejanje in ogromno število smrtnih žrtev. Jasno nam je postalo, da je bila odpoved utemeljena. Pomislil sem že, da bi odšel domov, kajti naslednja dirka naj bi bila šele novembra. Tour de Sinkarak. Medtem ko pregledujem letalske karte, dobim sporočilo, da je čez deset dni na sporedu tridnevna dirka serije LCC z zelo dobrim denarnim skladom. Sporočilo pokažem Robertu, nemškemu kolesarju, ki je prav tako kot jaz ostal v Aziji in tako sva se odločila, da ostaneva. V Indoneziji lahko brez težav ostaneš do trideset dni, za dalj časa pa potrebuješ vizo. Ker se nama ni ljubilo urejati papirjev, sva odletela v Kuala Lumpur in potem sva se s prvim letalom vrnila v Indonezijo. Majhen trik, ki ti za nekaj deset evrov, prihrani čakanje v vrsti za podaljšanje vize. Nisva pa letela na Bali, pač pa v Yogjakarto, kjer sva obiskala kolesarski internat indonezijskih kolesarjev in z njimi ostala na pripravah do dirke v Linggarjatiju. O tem pa naslednjič.
Preberite še:
Ko si ne želiš sestopiti s kolesas
V Aziji z možgani na off
Od nesreče do "Kitajska, nikoli več"
Obvezna oprema in obvezna Nutella
Matej Drinovec in njegova Azija